Krstiti otroka: da ali ne?

[Never-ending-story]

Z tipom sva se včeraj pogovarjala o tem na kakšen način bi vzgajala otroka, v primeru da bi se enkrat v prihodnosti poročila in živela skupaj ter imela tudi naraščaj. Tema je nanesla tudi na krst otroka. On je mnenja, da s tem ne želi imeti nobenega opravka, ker se mu vsi ti krščanski obredi zdijo navaden larifari... Jst pa bi zelo rada dala krstit otroka, ker se mi to zdi ena lepa zadeva. Tudi jst sem bila krščena in v tem ne vidim nič slabega. Sicer nisem neka vernica (niti približno) ampak krst otroka se mi zdi nekaj pomembnega in mislim da s tem nikakor ne škodiš otroku.

Kaj si vi mislite o tem? Boste dali svoje otroke krstiti? Če ne, zakaj?

[Chavah]

Jst sem proti temu! Moje skromno stališče je, da sem totalno proti tiščanju ubogih bitjec v neko religijo (institucijo) katere si niso imeli možnosti sami izbrati. Naj otroci odrastejo, ker se kasneje še zmeraj lahko gredo v cerkev z vodo polivat...

[Infinity]

Najbolje je počakat da bo otrok dovolj star, da se sam odloči ali želi bit krščen ali ne.

[gregalina]

Men se zdi totalno mimo, da misliš dat otroka krstit, sama pa niti malo nisi verna.

[Never-ending-story]

Najbolje je počakat da bo otrok dovolj star, da se sam odloči ali želi bit krščen ali ne.

Torej je po tvojem mnenju najbolje to odločitev prepustit otroku. Hmm... ne vem če je to tako smiselna ideja

Jst mislim da so starši tisti, ki v veliki meri odločajo za vzgojo svojega otroka. Otrok se ne bo nikoli sam odločil! Za otroke je značilno to, da se skoraj vedno odločajo na podlagi vplivov tvojih odločitev naj. Že s samo izbiro imena si mu lahko postavila drugačno izhodišče. Potemtakem bi morali otroci do določene starosti hoditi tudi brez imen in se zanj odločiti sami.

Torej, jst sm mnenja da se za krst odločajo samo starši in nihče drug.

Men se zdi totalno mimo, da misliš dat otroka krstit, sama pa niti malo nisi verna.

Jst pač na krst gledam kot na neko 'tradicijo' in ga ne povezujem nujno s tem, da moraš biti nek goreč vernik. Tudi moji starši niso neki verniki, pa so mene vseeno dali krstiti.

[gregalina]

Marsikater se kasneje sam odloči za krst. Npr. moj fant se je šele pri svojih 24 letih odloču, da bo prejel zakrament krsta, obhajilo in zakrament birme.

A misliš svojga otroka dat samo krstit al še pol k obhajilu in birmi?

Na pol kristjan ne morš bit. Al si, al pa nisi!

[Bloodelf]

Jst osebno svojega otroka ne bom dala krstiti, ker se mi tovrstni obredi zdijo totalno mimo.

Ampak tisti, ki bi pa radi svoje otroke krstili naj to naredijo tako kot se spodobi. Se pravi, da starši odločijo. Kakšni otroci neki??? Če se ljudje že grejo nekih krščanskih obredov naj jih opravijo tako kot vera od njih zahteva. Torej, krst se "mora" opraviti zelo zgodaj, se pravi nekaj mesecev po rojstvu. Ker po krščanski veri velja načelo, da se otrok rodi z izvirnim grehom in če umre preden gre k spovedi, bo šel v pekel (:D)

[gregalina]

Verjetno še niste slišali za krst v sili. Če je otrok v smrtni nevarnosti (ali odrasel) in še ni bil krščen, se lahko opravi krst v sili. Opravi ga lahko vsak vernik, a mora imet pravi namen. Potrebna je le kapljica vode in formula: "I., jaz te krstim, v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha".

[Short]

Jst osebno mislim, da otroka s krstom nikamor ne porineš. Otrok ima še vedno svobodno voljo ali se bo štel za kristjana ali ne.

Če se nekdo vsaj malo drži krščanske vere... torej, praznovanje določenih praznikov, naklonjenost nekaterim "simbolom"... potem se mi zdi smiselno da tudi otroka krstiš. S tem mu ne narediš nikakršne škode... kvečjuemu mu narediš uslugo, ker potem ne bo imel sam obveznosti okoli tega, v primeru da se odloči to zadevo opravit.

Kdor se šteje za ateista mu nek krst itak nič ne pomeni, ker itak ne verjame v izvirni greh, spovedi ali kaj podobnega...

[Buttercup]

Jst osebno mislim, da otroka s krstom nikamor ne porineš.

No ja, porineš ga pod vodo

Cerkev smatra krst tudi kot vstop vernika v organizacijo, ki se ga po njenem ne da izbrisat. Torej, ne vem če je ravno pametno če človek nima svobodne volje o tem odločat.

[gregalina]

Če je človek krščen, je kristjan. Pa če to želi, al pa ne. Če mu pa to ni všeč, pa lahko formalno izstopi (a le formalno).

[*hox*]

Js otroka verjetno ne bi dala krstit, razen v primeru da bi imel fant izrecno željo. Ne bi ga dala pa zato, ker se mi zdi prav da odraste in se sam odloči, konec koncev se krsti lahko tudi pri 20ih letih.

[Frenkie]

Že s samo izbiro imena si mu lahko postavila drugačno izhodišče. Potemtakem bi morali otroci do določene starosti hoditi tudi brez imen in se zanj odločiti sami.

Tole je velika razlika. Ne moreš primerjati krsta z imenom. Zaradi lastnega imena ga nobena organizacija ne šteje za svojega pripadnika, zaradi krsta pa je vpisan v evidenco RKC kot njen član.

[Black Amber]

Sama sem bila krščena in seveda vse ostalo kar je sledilo zraven, svojih otrok pa ne bom dala krstiti. Dejstvo je, da so v začetku religije krstili le odrasle ljudi, ki so prišli do določenega spoznanja in želeli pristopiti. Spoštujem verovanje slehernega vernika, ne glede na njegovo vero in proti nobeni nimam nič, dokler ta ne sili oz. posiljuje druge v nekaj.

Krst se mi zdi ena izmed najfinejših oblik prisile, in tega pečata kasneje ne moreš izbrisati. S tem si seveda še uradno povečujejo število vernikov, koliko pa je kasneje pravih "ovčic" pa je druga zgodba. Pa da me ne bo kdo narobe razumel, nimam nič proti osnovnim krščanskim naukom, vendar so mi določene stvari pri drugih religijah precej bolj všeč. Morda zato, ker nikoli nisem imela črednega nagona in da je potrebno nekaj storiti zato, ker to naredijo drugi.

Glede smrtnega greha... to se mi zdi največja neumnost! Kako lahko nekdo, pa četudi iz religioznih razlogov, obdolži najbolj nedolžno bitje, kot je novorojenček, da je kriv t.i. smrtnega greha???

[gregalina]

Otrok se rodi z izvirnim grehom, ki pa niti približno ni smrtni greh!