VstopiLA VstopiLI
To rečejo samo pogovorno.. ker zveni vseeno bolj domače, osebno, štekaš.
Ja, zdi se mi pomembno, da se človek sem pa tja poglobi v kakšno resnejšo knjigo.. Strokovno? Če študira oz. je se je zaj****** tudi s takimi.
Drugače pa če ne berejo.. Je to Njihova stvar in se to mene ne tiče. Taki ljudje me povsem odbijajo in ne zanimajo.
Pismenost ljudi (branje literature, pravopis, slovnica)
Re: Pismenost ljudi (branje literature, pravopis, slovnica)
Zadnjič spremenil marypa, dne 09. Dec. 2007 13:13, skupaj popravljeno 2 krat.
Buttercut napisal/-a:K čemu pa? Moje mnenje je, da bi nekaj malega moral vsak človek prebrat
Če pripomorejo knjige k večji razgledanosti, potem k temu pripomorejo tudi časopisi, filmi, risanke, reklamni oglasi, igrice... skratka vse vrste komunikacije, v tem primeru pasivne.
Jst mislim, da k razgledanosti najbolj pripomore aktivna komunikacija - torej z ljudmi direktno. Pasivna komunikacija le vodi do pristranskega mišljenja...
Vidim da vas je kar dosti takih, ki ste mnenja, da je branje le navadna potrata časa. Folk, branje je EDEN osnovnih načinov, kako ljudje sprejemamo informacije.
Se pa strinjam, da žal velikokrat ni mogoče ustreči vsem. Jst bi bral to, jst bi bral ono... Ne gre. Kdor je delal učne načrte je že pametno premislil kaj je potrebno in kaj ne (čeprav tudi sama časih dvomim, da se je pravilno odločil). Ena stvar, ki me pri teh načrtih moti: sestavljajo jih prof, dr, mr, mag, ... pa ne vem s kakšnimi kraticami še... Nikoli niso videli osnovnošolske klopi, kaj šele učenca, ki te vsak dan že z muko gleda. Nimajo občutka za realnost, potem pa teoretizirajo vsepovprek, da je groza. Vsakemu izmed njih je treba privoščiti vsaj nekaj dni (8 ur skupaj) dela v šoli, pa bomo videli, kako hitro bodo šli ukrepat.
Se pa strinjam, da žal velikokrat ni mogoče ustreči vsem. Jst bi bral to, jst bi bral ono... Ne gre. Kdor je delal učne načrte je že pametno premislil kaj je potrebno in kaj ne (čeprav tudi sama časih dvomim, da se je pravilno odločil). Ena stvar, ki me pri teh načrtih moti: sestavljajo jih prof, dr, mr, mag, ... pa ne vem s kakšnimi kraticami še... Nikoli niso videli osnovnošolske klopi, kaj šele učenca, ki te vsak dan že z muko gleda. Nimajo občutka za realnost, potem pa teoretizirajo vsepovprek, da je groza. Vsakemu izmed njih je treba privoščiti vsaj nekaj dni (8 ur skupaj) dela v šoli, pa bomo videli, kako hitro bodo šli ukrepat.
Bloodelf napisal/-a:Folk, branje je EDEN osnovnih načinov, kako ljudje sprejemamo informacije.
Se ne strinjam s tabo! Osnovni način sprejema informacije je preko govorne komunikacije. Saj mati otroku pri 3-letih tudi ne bo dala brat knjige, ali pač?
Malo se zamisli kdo je bolj razgledan, nek "knjigomolec" ali nekdo, ki si pridobiva izkušnje v živo z ljudmi?!
-
Black Amber
- Sramežljivka
- Prispevkov: 81
- Pridružen: 12. Nov. 2007 16:08
- Kraj: Ljubljana
^^ Pa kwa pol!!! I don't care!!! Men nau nuben talku kwa nej workam in kwa ne, jst znam pisat in brt, splh nevem kwa se neki usajate, u šol nam itaq sam težijo!!! S temi booki od Šekspira mormo brt, k je čist kr neki!!!! Pa stuff od enga folka, k je deadnu že nevem kolk taužnt let nazaj!! Tu mač!!!!! Ful nas neki forsajo da to beremo!! Čist br3z veze!!!
@Black Amber: LOL!!! 
Točno tko danes mularija piše...
Drgač pa jst mislim, da je branje še vedno najbolj razširjen, najbolj dostopen vir informacij, ki pokriva najširše področje. Velika količina tekstovno shranjenih informacij še posebej v današnji dobi omogoča posamezniku, da si najde temo, ki ga zanima, in o njej kaj vse izve. oz. da si najde zabavo, ki mu je pri srcu, ter v njej uživa. Ampak ne samo to - s tolikšno količino informacij lahko z branjem nadomeščamo vsaj nek del naših osebnih izkušenj - se učimo in si razširjamo obzorja. Ni nujno, da nekaj naredimo, da bi si o tem ustvarili mnenje - lahko to izvemo iz druge roke. To počnemo vsakodnevno ob branju časnika. Ampak, prozaične stvari, kot so časniki in ostali mediji, so koncentrirani bolj na današnje dogajanje, kot pa na neke principe, filozofijo, izobraževanje. Za to imamo knjige. In le-te je treba brat.
Kar se pa tiče tega, kako pripraviti otroke do branja... moji starši so to tako počeli, da so mi prebrali na tone otroških knjig. Jst sem šla redkokdaj spat, ne da bi prej dobila pravljico Potem so me začeli počasi učit črke, nato pa so bili malo zlobni - eden od njiju je začel zgodbico, kako se je razvila sem pa zvedela lahko samo tako, da sem sama naprej prebrala.
To se mi zdi ključnega pomena - seznaniti otroke s knjigami že zelo zgodaj, tako da vidijo, da so knjige vir zabave/informacij... če pa se jih k knjigam sili, pa je vse izgubljeno.
Točno tko danes mularija piše...
Drgač pa jst mislim, da je branje še vedno najbolj razširjen, najbolj dostopen vir informacij, ki pokriva najširše področje. Velika količina tekstovno shranjenih informacij še posebej v današnji dobi omogoča posamezniku, da si najde temo, ki ga zanima, in o njej kaj vse izve. oz. da si najde zabavo, ki mu je pri srcu, ter v njej uživa. Ampak ne samo to - s tolikšno količino informacij lahko z branjem nadomeščamo vsaj nek del naših osebnih izkušenj - se učimo in si razširjamo obzorja. Ni nujno, da nekaj naredimo, da bi si o tem ustvarili mnenje - lahko to izvemo iz druge roke. To počnemo vsakodnevno ob branju časnika. Ampak, prozaične stvari, kot so časniki in ostali mediji, so koncentrirani bolj na današnje dogajanje, kot pa na neke principe, filozofijo, izobraževanje. Za to imamo knjige. In le-te je treba brat.
Kar se pa tiče tega, kako pripraviti otroke do branja... moji starši so to tako počeli, da so mi prebrali na tone otroških knjig. Jst sem šla redkokdaj spat, ne da bi prej dobila pravljico
Potem so me začeli počasi učit črke, nato pa so bili malo zlobni - eden od njiju je začel zgodbico, kako se je razvila sem pa zvedela lahko samo tako, da sem sama naprej prebrala.
To se mi zdi ključnega pomena - seznaniti otroke s knjigami že zelo zgodaj, tako da vidijo, da so knjige vir zabave/informacij... če pa se jih k knjigam sili, pa je vse izgubljeno.
Short napisal/-a:Za maturo lahko rečem samo to, da bi moral bit namenjeni temu da preverjajo funkcionalno pismenost (življenjepis, opravičilo, obvestilo, izpolnjevanje formularjev...), ker bo neki osebek to največ rabil v življenju, kot pa neko 400 strani dolgočasno knjigo
To bi moral znati vsak s končano osnovno šolo. Matura ob koncu gimnazije pa bi morala zahtevati veliko veliko več.
Veliko vas meni, da knjige, napisane pred stoletji niso aktualne. Napaka. Človeška čustva so vedno aktualna in ni razlike med čustvovanjem Ojdipa, Eme Bovary ali Mete iz Samorastnikov ter današnjimi ljudmi. Vedno lahko najdeš vzporednice in sam pri sebi aktualiziraš še tako star tekst.
Pri literaturi je bistveno, kako je nekaj napisano. Da uživaš tudi v samem stilu, ne le v goli vsebini.
Zašto se sve to dešava
da l čovek išta rešava
il smo samo tu zbog ravnoteže među zvezdama...
da l čovek išta rešava
il smo samo tu zbog ravnoteže među zvezdama...
-
Black Amber
- Sramežljivka
- Prispevkov: 81
- Pridružen: 12. Nov. 2007 16:08
- Kraj: Ljubljana
No zdej pa zares Meni se zdi, da funkcionalna nepismenost delno izhaja tudi iz dejstva, da sestavljalci besedil ne dajo svojih upravnih umotvorov prebrati nekomu, ki se mu ne sanja, kaj bi sestavljalec želel.
Glede leposlovja... ta pač ni za vsakogar, ki se želi kolikor toliko normalno vključevati v življenje. Resda bi bilo za preživetje dovolj že poznavanje vseh črk abecede, vendar se mi nekako ne zdi to dovolj. Konec koncev je branje leposlovja edina pot do resničnega širjenja besednega zaklada in kaj več kot le osnovnega izražanja primata. V leposlovju, pri katerem so se pisatelji večinoma trudili svoje misli napisati na način, ki presega golo podajanje in naštevanje dejstev ter informacij.
Kar se tiče medijev... v slovenskih medijih se pomanjkanje bralne kulture izraža tako kričeče, da je to včasih naravnost boleče. Nekako mi ni jasno, kako so vsi ti ljudje končali osnovno šolanje. Verjemite, ko enkrat začneš malo bolj natančno brati in poslušati slovenski jezik, ugotoviš, da je neizmerno zanimiv in poln zapletov in dvomljivih situacij, pri katerih se moraš zamisliti in nekako ugotoviti, kaj je prav in kaj ne. To resda ne gre, če imaš samo osnovno znanje jezika, slovnice in izrazoslovja.
Meni se zdi, da funkcionalna nepismenost delno izhaja tudi iz dejstva, da sestavljalci besedil ne dajo svojih upravnih umotvorov prebrati nekomu, ki se mu ne sanja, kaj bi sestavljalec želel.
Glede leposlovja... ta pač ni za vsakogar, ki se želi kolikor toliko normalno vključevati v življenje. Resda bi bilo za preživetje dovolj že poznavanje vseh črk abecede, vendar se mi nekako ne zdi to dovolj. Konec koncev je branje leposlovja edina pot do resničnega širjenja besednega zaklada in kaj več kot le osnovnega izražanja primata. V leposlovju, pri katerem so se pisatelji večinoma trudili svoje misli napisati na način, ki presega golo podajanje in naštevanje dejstev ter informacij.
Kar se tiče medijev... v slovenskih medijih se pomanjkanje bralne kulture izraža tako kričeče, da je to včasih naravnost boleče. Nekako mi ni jasno, kako so vsi ti ljudje končali osnovno šolanje. Verjemite, ko enkrat začneš malo bolj natančno brati in poslušati slovenski jezik, ugotoviš, da je neizmerno zanimiv in poln zapletov in dvomljivih situacij, pri katerih se moraš zamisliti in nekako ugotoviti, kaj je prav in kaj ne. To resda ne gre, če imaš samo osnovno znanje jezika, slovnice in izrazoslovja.
Black Amber napisal/-a:Verjemite, ko enkrat začneš malo bolj natančno brati in poslušati slovenski jezik, ugotoviš, da je neizmerno zanimiv in poln zapletov in dvomljivih situacij, pri katerih se moraš zamisliti in nekako ugotoviti, kaj je prav in kaj ne.
Ali ni namen jezika, da omogoča sporazumevanje, ne pa da se ukvarja sam s sabo. Izjeme od standardnih pravil bi morali, če se le da, odstraniti, ne pa da iz tega delajo celo znanost (vsaj jst sem imela tak občutek v 4. letniku srednje šole).
Letty napisal/-a:Ali ni namen jezika, da omogoča sporazumevanje, ne pa da se ukvarja sam s sabo. Izjeme od standardnih pravil bi morali, če se le da, odstraniti, ne pa da iz tega delajo celo znanost (vsaj jst sem imela tak občutek v 4. letniku srednje šole).
Ja, to je tudi dilema nekaterih sodobnih slavistov.
Jaz se pa ne strinjam. Jezik ne omogoča le osnovnega sporazumevanja, ampak je umetnost - v rokah tistih, ki ga dobro obvladajo in znajo izraziti svoje najgloblje misli. Poenostavljanje slovnice je zame siromašenje.
Zašto se sve to dešava
da l čovek išta rešava
il smo samo tu zbog ravnoteže među zvezdama...
da l čovek išta rešava
il smo samo tu zbog ravnoteže među zvezdama...
kr.ena napisal/-a:Short napisal/-a:Za maturo lahko rečem samo to, da bi moral bit namenjeni temu da preverjajo funkcionalno pismenost (življenjepis, opravičilo, obvestilo, izpolnjevanje formularjev...), ker bo neki osebek to največ rabil v življenju, kot pa neko 400 strani dolgočasno knjigo
To bi moral znati vsak s končano osnovno šolo.
Ja, dejasnko morali bi znati, vendar v resnici tega NE znajo! Temu pa so krivi tisti, ki sestavljajo učne programe, pri katerih ne dajejo pomembnosti takim stvarem kot je funkcionalna pismenost. Njim je važno to, da znaš našteti vse Prešernove pesmi... nekatere kitice celo na pamet znat... To, kako boš pa ti napisal neko prošnjo za delo in kako se boš izražal na razgovoru pri delodajalcu, pa je tvoja stvar
Verjemite, da danes skoraj nihče s končano samo OŠ ne zna pravilno sestaviti kakšnega resnega dopisa. Še po končani srednji šoli jih ne znajo. Kolikor imam jst izkušnje s tem so funkcionalno pismeni še najbolje ekonomisti, ker jih s temi zadevami "zasujejo" že takoj v 1. letniku SŠ in potem še čez celi faks "terajo" te zadeve. Navadni gimnazijci pa so nafilani z raznimi literaturami, kemijskimi enačbami, zgodovinskimi datumi itd... Potem pa pridejo nekam v podjetje, kjer ne znajo osnovnega pisarniškega dela (izpolnjevanje dokumentacije, obrazcev, formularjev, dopisi, prošnje...)
^^Ne vem, na kake srednje šole vi to hodite. Mi smo se z raznimi pismi, vabili, prošnjami in drugimi besedilnimi vrstami ubadali dosti časa. In verjamem, da smo od tega ful odnesli. Ni pa vse odvisno od šolskega programa, ampak tudi od zagretosti dijakov.
Se pa strinjam, da je žalostno, da ljudje ne znajo ene prošnje napisat in se sramotijo pred bodočimi delodajalci.
Se pa strinjam, da je žalostno, da ljudje ne znajo ene prošnje napisat in se sramotijo pred bodočimi delodajalci.
How many years can some people exist before they're allowed to be free?
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
The answer, my friend, is blowin' in the wind.
kr.ena napisal/-a:Matura ob koncu gimnazije pa bi morala zahtevati veliko veliko več.
S tem se ne strinjam. Količine snovi pri maturi je čisto dovolj, ponekod celo preveč. Edino kar bi lahko storili je to, da nekatere zadeve ven "vržejo" iz programa, in jih nadomestijo z novejšimi oz. bolj uporabnimi zadevami. Meni osebno se zdi, da je pri maturi prevelik poudarek na književnosti, kjer je potrebno detajlno opredeljevat neka obdobja... medtem ko se slovnici ne daje tolikšnega pomena... vsaj tako je bilo ko sem jst delala maturo. Slovnica je bila na stopnji "osnovne šole", kjer je bilo nekaj za obkroževat in neke vejice postavljat
Če si znal dobro književnost, se ti pri eseju sploh ni bilo treba kaj ekstra potrudit Jst vem, da sm kar nekaj nakladala in na koncu skoraj vse pike za esej dobila Torej, ni problem v premajhni količini snovi, ampak v zahtevnosti te.kr.ena napisal/-a:Jezik ne omogoča le osnovnega sporazumevanja, ampak je umetnost - v rokah tistih, ki ga dobro obvladajo in znajo izraziti svoje najgloblje misli. Poenostavljanje slovnice je zame siromašenje.
Jezik je zame sredstvo sporazumevanja in njegovo poznavanje je za moje pojme racionalno do te stopnje, do katere nam omogoča nemoteno izražanje misli. Siljenje mladih ljudi v goltanje del različnih pijancev - ops pisateljev, samo zaradi njihove umetniške teže, se mi zdi malce mimo.
Meni se zdi, da je nepismenih vse več tistih, ki opozarjajo na nepismenost! Človeška misel je dinamičen pojem in čeprav je bil papir genialen izum, ki je prinesel človeku ogromno dosežkov, ga kljub temu nek 22" LCD zaslon sesuje ko staro kanto v veliki večini primerov. Ja, najdejo se primeri, kjer je še vedno nepogrešljiv, a takih je vse manj. Knjige so statične. Primerne namenu še 20 let nazaj, ne pa danes in zagotovo ne jutri.