Ali se sploh lahko pozabi na prvo ljubezen?

čbela

Ni nujno, da je ravno prva tudi tista nepozabna. Pri meni je nekdo drug za vedno ostal v mojem srcu. wink

se popolnoma strinjam. nikoli ne bom pozabila bivšega. čeprav je bilo na koncu veliko grdih stvari, mi bodo (ko prebolim) zagotovo v spominu ostale samo tiste ta lepe. pri njem sem spoznala, kaj to pomeni nekoga ljubiti...

in upam, da bom lahko nekega dne spet nekoga ljubila...

leychy

Citiram:
Ni nujno, da je ravno prva tudi tista nepozabna. Pri meni je nekdo drug za vedno ostal v mojem srcu. wink

se popolnoma strinjam. nikoli ne bom pozabila bivšega. čeprav je bilo na koncu veliko grdih stvari, mi bodo (ko prebolim) zagotovo v spominu ostale samo tiste ta lepe. pri njem sem spoznala, kaj to pomeni nekoga ljubiti...

in upam, da bom lahko nekega dne spet nekoga ljubila...
_____________________________________________________________
Tudi jaz... :grosseaugen:

bonboniera

~NIA~ napisal/-a:svojo prvo ljubezen sm že pozabila mislem pač, nč več mi ne pomen in tud ni preveč lep spomin
(bla sm celo OŠ zalublena vanga pol ko sva pa končno šla vn se je pa tok ogabno poljubljal da sm komi čakala da grem domov)

a temu loh rečeš ljubezen?
če greš enkrat ven, pa še takrat ti je ogabno?
jaz štejem kot prvo ljubezen tisto, ki ti je zares nekaj pomenila in ko si bila s fantom dejansko par....ker moja prva ljubezen ni moj prvi fant. tistega lahko pozabim.
spomin na prvega fanta ne ostaja. nikoli ne pomislim nanj. ostaja pa spomin na prvo ljubezen, ki je bil moj drugi fant.zato mislim, da prve ljubezni ne pozabiš nikoli. vsaj jaz sem taka po karakterju, da ko/če ljubim, ljubim zares močno in z vsem srcem...kar pa ni nujno pozitivna stvar, ker lahko v življenju prevečkrat trpiš.

shaikica

hmm,jst pa mislim da NE, da se ne da!..ne vem mogoče ima tak čar,vpliv na nas,kej je bila prva,in je zasedla neko pomembno mesto v našem srčku in življenju...je bila nedolžna in otroška,...edinstvena.
mogoče se jo preboli, a pozabi nikoli. sama vrjamem celo da se jo da obuditi, ker je pač nekaj posebnega. ja nekaj govorim tudi iz svojih izkušenj, ko opažam da po ogromnih letih čutim še vedno isto do njega,ko ga zagledam in sm vsa s5 začarana ko samo migne s prstom...

ben ja, glede mene, prebolim mogoče ze kdaj,pozabim pa ne,kvečjemu potlačim na dno srca,kar pa ne veliko šteje... ne vem no,to je moje osebno mnenje in mnenje mnogih drugih,ki jih poznam:) hja,kaj čmo :blume:

maffy

Vegetius napisal/-a:
čbela napisal/-a:Vegetius, kaj novega glede bivše? sta se dobila, si jo pozabil, ... ?

No, konec prejšnjega meseca sva se srečala na pijači, pa pol je nisem mogel zbit iz glave kar dva tedna. Sedaj že malo razmišljam v smeri, da bi se morebiti ne več dobila, ker mi se zdi tudi ona mal "v rožicah".

Kva pa jaz vem - zmeraj ko so dekleta vmes, ne vem kako naj se obnašam. Če bo kaj novega pa poročam...

PS: Malček je pricapljal na svet pred nekaj dnevi in komaj čakam, da pride domov

Uj, sranje, to pa je živa grozljivka. Pismu, da imaš otroka z nekom, ki misli na drugo. Če bi to jst zvedla bi sam spokala. Otrok se je šele rodil, fotr pa že misl na drugo.
Pa se nimam namena enga tle ful krivit, sam če bom jst tkole kdaj pristala s kakim takim moškim, ej, jst res ne vem, če bi preživela. Tam si vsa uničena od bolnišnice in poroda, cajta niti za dihat dva meseca nimaš sploh, življenja ki ga poznaš itak ni več, on pa tam ... sanja o drugi. Ne, ne, ne predstavljam si, da bi to preživela. Mal ot, sam me je ful presunl. Pismu, če pomislm, jst bi se do konca lajfa zajeb... z nj. otrokom, sploh ga v tem trenutku nebi mogla pustit, ker bi bila tolk nemočna, zarad nj. otroka... on bi pa tam v miru razmišljal, da sej da mem ma rad ampak pulz mu pa ena druga požene.... Se opravičujem zarad takole napisanga, res me je presunl.

maffy

Aja, drugač, pa prve ljubezni tudi jaz ne bom nikoli pozabila, samo rada ga pa res nimam več. Pulza mi več ne požene, že dolgo ne.

Drugač pa se mi najbolj romantično zdi, da sta dva zaljubljena drug v druzga, se pravi v svojega fanata ali punco in da lahko skupaj res uživata, ne da se samo trudita. Vse ostalo mi je nesmiselno.

Delilah*

se strinjam..tud sama ga ne bom nikol pozabla..vedno bo nek del mene, pa tud če čisto majhen..na žalost se on tega še predobro zaveda..amapk dobro, nekaj pa le more met da mu dvigne ego :razz:

*FaLLeN*AnGeL*

shaikica napisal/-a:hmm,jst pa mislim da NE, da se ne da!..ne vem mogoče ima tak čar,vpliv na nas,kej je bila prva,in je zasedla neko pomembno mesto v našem srčku in življenju...je bila nedolžna in otroška,...edinstvena.
mogoče se jo preboli, a pozabi nikoli. sama vrjamem celo da se jo da obuditi, ker je pač nekaj posebnega. ja nekaj govorim tudi iz svojih izkušenj, ko opažam da po ogromnih letih čutim še vedno isto do njega,ko ga zagledam in sm vsa s5 začarana ko samo migne s prstom...
ben ja, glede mene, prebolim mogoče ze kdaj,pozabim pa ne,kvečjemu potlačim na dno srca,kar pa ne veliko šteje... ne vem no,to je moje osebno mnenje in mnenje mnogih drugih,ki jih poznam:) hja,kaj čmo

Joj se ne bi mogla bolj strinjat

.
Jz zadnje dni ful premišljujem o njem... in sm ugotovila, da se čist usak dan odkar sm ga nazadnje vidla tko al pa drugač spomnim nanga, čeprou je od tega minil že ful velik časa... hja tele prve prave ljubezni se nam res vtisnejo globoko v srce

.

g00fy_qa

Seveda ne moreš pozabiti, če pa gre za LJUBEZEN. Te ne pozabiš kar tako čez noč, pa če je prva ali deseta. Preboliš pa seveda. Mogoče je malo težje samo zato, ker ne veš kako poteka proces prebolevanja. Sicer pa se meni prva ljubezen sploh ne zdi tako blazno poetična in edinstvena, je kot vse druge.

bonboniera

g00fy_qa napisal/-a:Seveda ne moreš pozabiti, če pa gre za LJUBEZEN. Te ne pozabiš kar tako čez noč, pa če je prva ali deseta. Preboliš pa seveda. Mogoče je malo težje samo zato, ker ne veš kako poteka proces prebolevanja. Sicer pa se meni prva ljubezen sploh ne zdi tako blazno poetična in edinstvena, je kot vse druge.

veš ni nujno. odvisno. kakor pri katerem človeku. pri meni je bila tako blazno poetična in edinstvena, kot praviš, prav zato, ker je bila prvič prava ljubezen in še nisem imela pokvarjene podobe o tipih in sem res dajala v to ljubezen vse, kar sem imela.

nikoli mi ne bo žal, kajti če ne bi dala vsega, kar imam, potem najbrž ne bi bilo tako močno nabito s čustvi in tako pravljično.

in ne, vedno bolj se mi dozdeva, da ne bo nikoli več nobena ljubezen tako nedolžna, ker sem doživela razočaranje, in gledam na fante z neko "rezervo", ne dajem fanta in odnosa v nebesa...

pa še vseeno je lahko vsaka nova ljubezen lepa in lepša od prejšnje, ampak tako nedolžna...nevem, zame ne.

shaikica

se tud jst strinjam s tem, edinstevna in poetična je zato,ker je bilo nekaj novega, in predvsem nedolžnega,dobesedno! od takrat naprej pa same poglejte kako smo vedno bolj nezaupljivi, vedno bolj previdni, vedno bolj izbirčni in zahtevni in vedno bolj se zelimo obvarovati in zavarovati nase srčke. takrat vsega tega nismo poznali, se nismo bali, in tu prav paše uni verz; ko sem te ljubila sem bila še otrok, a vedi da ta zna ljubiti najlepše... :blume:

[marissa]

Jst tudi svoje prve ljubezni nikoli ne bom pozabila... Najbolj se spomnim najinega prvegga poljuba; celo datum, uro in kraj sm si zapomnila

Ja sej vem, sick

*Tiara*

Odkar sva šla narazen so minila 4leta pa pol...razšla sva se brez razloga oz. jaz ga še danes ne vem.
Imel je težave z drogo,ki mu je na koncu očitno pomenila več kot jaz... stara sem bila 15 oz. 16 let in zame je bil bog. dobesedno poosebljen bog. nazadnje sem ga vidla pred kakim letom, samo bežno.. ob pogledu nanj so se mi v milisekundi zmehčala kolena, mislila sem da bo me kap, pa me on sploh ni videl, kaj bi šele bilo če bi me... stopila bi se.
čeprav sem 3 leta in pol v lepi, srečni zvezi, mislim da bi ob dotiku NJEGA še vedno odplavala v sanje in se mu prepustila, ker bo enostavno za vedno v mojih mislih.
zato sem preteklost pač raje pustila za sabo.

anna_k

bonboniera napisal/-a:
g00fy_qa napisal/-a:Seveda ne moreš pozabiti, če pa gre za LJUBEZEN. Te ne pozabiš kar tako čez noč, pa če je prva ali deseta. Preboliš pa seveda. Mogoče je malo težje samo zato, ker ne veš kako poteka proces prebolevanja. Sicer pa se meni prva ljubezen sploh ne zdi tako blazno poetična in edinstvena, je kot vse druge.

veš ni nujno. odvisno. kakor pri katerem človeku. pri meni je bila tako blazno poetična in edinstvena, kot praviš, prav zato, ker je bila prvič prava ljubezen in še nisem imela pokvarjene podobe o tipih in sem res dajala v to ljubezen vse, kar sem imela.

nikoli mi ne bo žal, kajti če ne bi dala vsega, kar imam, potem najbrž ne bi bilo tako močno nabito s čustvi in tako pravljično.

in ne, vedno bolj se mi dozdeva, da ne bo nikoli več nobena ljubezen tako nedolžna, ker sem doživela razočaranje, in gledam na fante z neko "rezervo", ne dajem fanta in odnosa v nebesa...

pa še vseeno je lahko vsaka nova ljubezen lepa in lepša od prejšnje, ampak tako nedolžna...nevem, zame ne.

podpišem! kar je meni prva ljubezen pustila je kepo zadržanosti, ki jo ravno v tem trenutku s težavo potiskam pred sabo- pa tko lušn fant je! nočem ga odriniti, ampak nekaj v meni mi ne pusti, da mu odprem vrata...najraje jih nebi nikomur več nikoli. vsaj bolelo nebi...