Proti veri nimam popolnoma nič. Imam pa proti vsem religijam, še posebaj masovnim (krščanstvo, islam, hinduizem....). sej tudi danes nimamo razloga za popolnoma vse kar se zgodi, ampak potem razmišljaj in čuti. Če čutiš, da se je nekaj zgodilo zaradi višje sile ali usode ali zaradi česarkoli, potem verjemi v višjo silo, če čutiš da je naključje, verjemi v naključje. Sam to kar mi gre na živcfe, je to, da ti nekdo xy pove v kaj moraš verjeti, ker on/ona tako verjame (od župnikov, hodž pa nadalje). Kako lahko oni tupijo ostalim v glavo v kaj morajo verjeti? In potem smo spet pri ovcah
Pomoje so Mohamed pa Jezus Kristus bili lahko dobrosrčni kot Marija Tereza, lahko pa da so samo bili iskalci pozornosti kot Paris Hilton. Ne vem in ni pomembno. Brezveze se mi zdi, da so govorili folku v kaj naj verjamejo, ker so hoteli da bi vsi verjeli v isto stvar. Zakaj? Brezveze. Kakšna je razlika če vsi verjamejo v isto al pa če bi vsak verjel v svoje? In kaj za vraga se majo institucije kot npr. cerkev ali džamija vtikat v karkoli? Za moje pojme so te institucije samo stavbe, v katerih ljudje vsiljujejo svoja mnenja drugim ljudem in pobirajo keš. Še posebaj mi ne gre v glavo, da se majo te institucije za vtikat v politiko in državo v 21. stoletju! Kaj ima določeno razmišljanje o nevidnih in nečutnih stvareh za delati v vodenju države, njene ekonomije in odnosov z drugimi? Dva popolnoma nepovezljiva pojma sta mi to. Prav tako vera nima nobene veze z religijo in njenimi institucijami. Sama verjamem v prijatelje, ljubezen, kako višjo energijo. Zakaj ne more vsak pri sebi verjeti, v to kar dejansko čuti in misli, da je res? Kako lahko nekomu vsiliš nekaj tako osebnega, kot je tvoje lastno mnenje?
Še moja zaključna misel, pa vam pustim me skritizirat

:
Religija del aljudi ovce, cerkev od tega profitira in se z denarjem vmešava v politiko (čeprav se ne bi smela) ter vera dela ljudi intelektualce, osebke z lastnim mnenjem in razmišljanjem.