verjamem v reinkarnacijo in vem,da se bomo enkrat nekega dne nekje srecal!
joj... veš kok me je to nekok... kr pobožal me je ta stavek... prou neko olajšanje sm začutla... to, da se bomo srečali...
je lažje, če v neki tazga verjameš...

NeGrA napisal/-a:verjamem v reinkarnacijo in vem,da se bomo enkrat nekega dne nekje srecal!
joj... veš kok me je to nekok... kr pobožal me je ta stavek... prou neko olajšanje sm začutla... to, da se bomo srečali...
je lažje, če v neki tazga verjameš...
mogoce se slis ironicno-sam jst res vrjamem v to-ze od nekdaj.ker kokr se men zdi-smo na svetu z razlogom-mislm,ce bolj logicno pogledas-recimo umres tvoje telo se unic-sam dusa more se vedno obstajat! pa nej bo se tok neumn slisat ampak-zivljenje po smrti sigunro obsataja
*purple* napisal/-a:ko smo lih pr kamnih...Zadnjič je voditeljca na radiu povedala eno zanimivo anekdoto glede mrtvih in pogreba..
Namreč vse rože ki jih nosimo na grobove usahnejo zelo hitro in to ima nekakšen pomen, kot da je tudi tista duša usahnila in je potem ni več.
Če bi nesli na grob kamen, bi bil to jasen odgovor a to, da bo duša za vedno obstajala, d aje duša mogočna in neuničljiva, ker kamen ne uvene, kamen je večen....
Praktično je čist res, pa naj se še tako čudno sliši.
Goeorgijevski se pa meni malce smili...Če je kriv ali ne, ga bo vedno nosil na duši, pa še to ker sta bla res kot brata.Mene bi to ubilo![]()
in še tole sem opazila na linku ki je dan nekej strani nazaj (tist po pogrebu ko prideta ata in mama na grob) da tam govori en mladenič, ki je, ISTI KOT TOŠESploh nisem mogla verjet...drugače pa imam v moji bližini tudi Tošinega dvojnika.Ga enkrat poslikcam pa prilepim.