Ok, ker smo lih danes s sošolkami obujale spomine na naš lanski izlet v Dunaj, sem se spomnila nečesa.
Torej, kot verjetno že vsi veste je pri Štefanovi cerkvi vse polno trgovin. Bolj ali manj znanih znamk. In jaz pa ena sošolka- sve obe veliki modni navdušenki vedno hodive skup po trgovinah. In sve se ravnokar pogovarjale o obleki za maturanski ples, ko sve v izložbi zagledale takooo lepo obleko, da še danes sanjam o njej. In seveda, midve nebi bile midve če nebi šle v tisto trgovino. Poiščeve te obleke, in jaz pametna vzamem obleko in grem v kabino. Pa se začnem slačit, pa mi je bila obleka premajhna. Pa rečem sošolki naj prinese eno št. večjo.. Kar naenkrat pa slišim v kabino glasove "Hallo Hallo! Was macht ihr den???" (Halo halo, kaj pa počnete?) Pa sem mislila, da to ni nama namenjeno. Ko se kar naenkrat odpro vrata kabine (jaz sem tam stala samo v gatah in modrcu) in se ona uslužbenka začne dret kaj počnem, da to nesmem sprobavat in zakaj sprobavam obleko, če jo rabim ali samo za hec..

Od vse panike in nerodnosti, ki me je takrat lovila sem celo pozabila nemško (po rodu sem dunajčanka..)
Tako kot tisti dan, me še ni bilo sram.. Ampak danes, danes je vse le še en smešen spomin
