Želel je, da sva skupaj vsak dan, vsak dan me je zasliševal, kje sem bila, s kom, kaj sem delala... Dobesedno, nisem smela niti dihati več. Ponovno sem mu rekla, da končama in ponovno mi je pričel groziti. Enkrat je pri meni celo vzel uspavalne tablete, ki sem jih jemala, ko sem še imela nočno službo. In takrat se mi je utrgalo. Takšna dejanja v naši hiši! Znorela sem in mu rekla, naj odide. Ni odšel. Tudi predlagala sem mu, da imava pavzo, da tako ne gre več naprej. Pa je takoj pričel z obiranjem.
Prosila sem ga, da se ne videvama več med tednom, ker ne zdržim več vsega tega. Imam zelo naporno službo, potem pa še doma tak stres - preveč je. In ponovno mi prične groziti in me izsiljevati preko telefona. Vedno reče, da ga bom jaz uničila in ko mu rečem, da ima vedno odprta vrata da gre, reče, da nikoli ne bo odšel.
Rekla sem mu, da bom uredila policijsko prepoved do naše hiše, ker ima takšne scene. On meni spet grozi.
Obupujem. Ne vem več, kaj naj storim. Lažem mu, če sem kje, ker vem, da bo spet znorel. Ne upam mu priznati, da sem na kavi in vedno dalj časa sem v službi. Enostavno se bojim stopiti v lastno hišo. Vem, da me ne bi udaril, vendar me ubija psihično z svojim odnosom.
Ne ljubim ga, tudi dobivam se z drugimi. Če izve, si bo gotovo kaj naredil, ker je nor! Obiskuje psihologa al psihoterapevta, ta bedak pa je predlagal, da se preselima skupaj

Drugače je tip ok. Ne pije (nič), tudi ven ne hodi, kdaj pa kdaj se dobi s kolegi.
Vem, da bi morala končati to zvezo. Ampak tudi vem, da si bo človek naredil kaj, ker je toliko nor. In gotovo ne želim gledati njegovih staršev in sorodnikov, ki me bodo obsojali.
Kadar ga prosim, da mi da en dan miru, se prepirava 2 uri. Grožnje, obsojanje in dejstvo, da sem jaz vsega kriva.
Kaj storiti v takšnem primeru? Trpeti dalje, zavedajoč se, da te bo slej ko prej uničil s svojim odnosom?
Kadar mi je doma grozil, da se bo ubil in nato odšel, nisem šla nikoli za njim. Nikoli ga nisem klicala, niti poslala sms-a. Nisem odvisna od njega, on od mene pa je.
Dohtari so tudi ugotovili, da je depresiven in ima psihične težave (ma nemoj! to vem tudi jaz, četudi nisem dohtar). Prav tako so mu povedali, da ima težave s tem že več let. Vsega skupaj pa sem spet kriva jaz. Jaz, jaz in spet jaz.
Ve, da ga ne ljubim, ampak je prepričan, da ga nekega dne bom ljubila in on bo čakal na tisti dan. Je nežen in pozoren, glede tega ne morem nič reči.
Ampak nekega dne tudi moji živci ne bodo zdržali več.