Ne vem kaj je bilo na tem čudovitem fantu ampak že zelo dolgo se nisem po cele dneve spraševala zakaj je moralo bit tako, da je odšel. Sliši se čudno ampak kadar nimam premišljevati resnih stvari takoj premišljujem o njem, v glavi mi odzvanjajo njegove pesmi in pred očmi se mi pojavlja njegov nasmejani obraz. Za nekaj časa sem izgubila občutek, da je življenje lepo, da je treba verjeti v prihodnost...verjetno bo ta občutek kmalu povrnjen....v to verjamem, ampak trenutno ga ni.
Ostaja samo žalost in spomin na fanta, ki je v vseh nas pustil tisto najlepše.
