Ti kr pejt pa se mej fajn Jah, pr men nekak gre naprej, čeprou sm učer iskala moment, da bi mu rekla, da ga mam rada pa ne vem kaj še vse, sam sm se zadržala.
Sva se pa neki pogovarjala, pa je reku "če bi bil samski" in pol sm jst tko tih, pa prašam, če kej ne vem, če ma kakšno ane, pa je reku, da se očitno še ni navadu na to, da pač je samski. Ampak ok, tud na to se bo navadu, jst sm se že
Ti čist verjamem, in vem kako se počutiš, ampak boš videla, da bo boljš. Sej mogoče čez čas pa še prideta skupaj in se ponovno najdeta.
Bodi močna, drži se mi.
No, le glej, da poročaš To, da bova spet skup ... v to ne vrjamem. Vrjamem pa v to, da bo srečn on in bom srečna jst ... al skup al pa narazn, sam da bova srečna
ženska, kak pa je zdej z vama? A nč ne kaže da se bo kej na bolš obrnal?
Js si nism nikol misnla, da mi bo tak grozno, ko ga bom vidla na faksu. Vedla sm, da bo hudo, ampak da bo tak ... Dans ko je stopu v predavalnco, me je skor kap, sej sm vedla da bo pršu, ampak kak je hudo, ko ga morm gledat ... In tak bo vsak pondelk pa tork, pa še mogoč kter drug dan. Nimam pojma kak mi ga bo ratal pozabit. Bojim se, da ne bom več zdržala in da mu bom pisala, pa bo še sam večje sranje. Sam ko je tk grozno.
little dandelion let your heart keep time now the clouds are gone all of your tomorrows shine
Obema pošiljam enga :bussi:
Mogoče ti bo pa koristl, k ga boš vsak dan videvala, pa boš vedla, da ne bosta več skup in ga boš prebolela (vem, čudno razmišljanje, ampak ok). Probi ga ne-gledat, kokr da ga ni, čeprou vem, da je težko in bo težko še neki časa.
Punce
Vsak odhod neke osebe iz naših življenj je lahko neverjetno krut in nam lahko odpre veliko rano.
Najbolj pametno je, da ob odhodu tiste osebe, o tem govorite. Spoprimite se z razlogi, dejstvi, razčistite pri sebi, da je odšel. Nikar tega ne tiščite v sebi, ker bo slej ko prej privrelo na plan ali pa vam bo na tiho onemogočalo življenje naprej z drugo osebo. Let it go.
Ja, saj je težko, ampak je pa potrebno - za vsakega, ki ga je zapustila oseba, ki jo je imel rad!
Mene je mikalo, da bi napisala sms. In sem ga. Rezultat - še večja bolečina, ker ni odpisal ali pa mi je pisal preko msn-ja in namignil na morebiten začetek med nama. In kar naenkrat si spet na 2 stolih, nevede. Skoraj tako, kot bi v zvezi imela 2 moška, ki ti veliko pomenita. Eden bivši, drugi sedanji. Upaš na bivšega, za nos vlečeš sedanjega.
Ja, pogrešaš. Jočeš. Se sprašuješ. Si želiš.
Na koncu ga vidiš - z drugo. Krah, bum. Bolečina, solze, jok. Zakaj njo? Nikoli ne boste vedele odgovora.
Tako se je odločil. Morda bi lahko bile srečne - zanj. Ali je to preveč sebično?
seveda je hudo, sploh če si to osebo mel rad in z njo preživel večino prostih trenutkov. Verjemite tud men ni blo enostavn, ko sva šla narazen... mela sem ga rada, vidla sem se z njim, vse mi je pomenu, ampak očitno jst nisem tok velik njem pomenila, zato pa je tako, kajne?
Glavo pokonci punce, držte se :bussi:
Jah ne vem, sama vem, da z bivšim trenutn ne morem bit prjatlca in nikol ne bi mogla bit ... zaenkrat so še čustva prisotna, pa tud kasnej mam rajš, da nisva v stikih, kr se mi zdi to edin pravilno
