BIBI21 napisal/-a:on zihr ni doma pa se muči tako kot ve, kajne?
Ja, točn to ... to zmeri js pomislim, kadar mi je hudo za njim, pa mi pomaga. Si rečem "sej res ni vredn". Ni zmeri tak lahko, tud men je na trenutke še grozno ... Sam js ne delam tega, da sam razmišljam kak nama je blo lepo skup, pa kaj je šlo narobe da se je vse tk obrnalo ... Pomoje marsikera nezavedno sama sebe muči s tem, ko sam razmišlja. Nč razmišljat o njemu, o tem, kak je blo fajn, pa bo bolše! Tud js bi lahk cele dneve sam razmišljala in analizirala, pa ne. Ker vem, da kak začnem s tem, je konc, sm spet na začetku, se spet sam sekiram in spet tak boli.