Ojoj! Jaz prav ne razumem več, kaj je zadnje čase s starši, da se nenehno vtikajo v razmerja svojih otrok. Ok, razumem če bi bili otroci stari 13 let, to lahko razumem!
Ej Bibi, veš kaj bi jaz naredila! Saj mogoče se sliši otročje in neumno, ampak jaz bi napisala pismo (ali mail). Saj tako najlažje opisati svoja čustva, brez vmešavanja sogovornika. Človeka lahko na ta način napi**iš in mu hkrati lahko poveš kaj si misliš!
Potem pa lahko mirne duše čakaš na odgovor, če odgovora ni.. No ja, saj veš kaj pravijo - včasih je molk vreden 1000 besed...
Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?
BIBI21 napisal/-a:Sam dejstvo pa je, da se mi2 nikoli oz. skor nikoli nisva skregala zarad naju samih, zmir je bla al njegova mama tista al pa drug...
Midva se do par mescev nazaj nisva skregala nikol. Ne zarad njegovih, ne zarad njega, ne zarad mene, pač se nisva kregala. Zdj pa mene tole čakanje, kk bo pa kaj bo pa kaj bo z nama tok ubija, da skoz iščem prepir. Čepru je zdj m al bolš, ker se nazaj držim, k se res nočm kregat znjim, sam občano je pa prou ubijajoče vse skup, k se sam kregava lh, pa ni važn, al se vidva, al po telefonu al pa po msn-ju
ANGELgirl, tk sm jst napisala v prvo, k sva prekinla z mojim in sm mu lepo razložila, kk jst čutm in da se mi zdi trapast, da sva šla zarad tega narazn. In sva pol nazaj skup pršla. Ni mi žou, da sm to napisala.
Bibi, ne vem, boš vidla, kk bo. Če bo bo, drugač pa move on
Jagodka zate mi je full bad, da sta v tem obdobju! Saj si full cute punca! Samo tega se premalo zavedaš in zato le čakaš, kaj bo on naredil, če bo naredil!
Zdaj bi morala njega imeti za rezervo, do takrat pa uživati samsko življenje. To ima tudi svoje čare, včasih še bolje kot pa zasedeno življenje!
Zdaj bi morala njega imeti za rezervo, do takrat pa uživati samsko življenje. To ima tudi svoje čare, včasih še bolje kot pa zasedeno življenje!
Kdor o sreči samo sanja, naj se ne čudi, če jo bo prespal...
Jah ne vem, jst se sama seb ne zdim nč posebnga (mi je pa zdle en reku, da predstavljam tip njegove sanjske ženske 
). Pa ne smatram se kot da bi bla samska, ampak sm pač v mal čudni vezi z njim. Pa tud če bi bla samska, brez njega, mislm da ne bi mogla z nobenim nč met, dokler mojga ne bi saj mal prebolela.
Ampak o tem sploh nočm razmišlat, ker sm pol vsa negativna, kar mi pa ni kej preveč všeč. Jst še vedno upam na to, da se bo vse uredil med nama. Če se pa ne bo, pol bom pa spet tle gor jokcala in stokcala, dokler mi ne bo bolš
). Pa ne smatram se kot da bi bla samska, ampak sm pač v mal čudni vezi z njim. Pa tud če bi bla samska, brez njega, mislm da ne bi mogla z nobenim nč met, dokler mojga ne bi saj mal prebolela.
Ampak o tem sploh nočm razmišlat, ker sm pol vsa negativna, kar mi pa ni kej preveč všeč. Jst še vedno upam na to, da se bo vse uredil med nama. Če se pa ne bo, pol bom pa spet tle gor jokcala in stokcala, dokler mi ne bo bolš
jagodka85 napisal/-a:Jah ne vem, jst se sama seb ne zdim nč posebnga (mi je pa zdle en reku, da predstavljam tip njegove sanjske ženske
No evo.. To si v glavi ponavljaj in boš počasi dobila občutek, da si nekaj posebnega! Pa jagodka, čeprav si v "čudni zvezi" bi morala zdele čimbolj uživat! Pojdi s prijatljicami ven ga žurat, v kino, na bowling... Saj vem, da je vse full zlajnano, ampak vseeno pomaga...
Kdor o sreči samo sanja, naj se ne čudi, če jo bo prespal...
Jagodka te popolnoma razumem, kr sem bila sama na istem in vem kako se počutiš. Ko sva prvič šla narazen, sm ostala sama, kolegic nisem tok mela, saj neki stikov nismo vč mele odkar sm njega dobla. Prvi mesec sm se zatopila v študij in naredla 3 izpite z 10 , kasneje pa ni tko več šlo in sm mogla it mal ven.
Kar se pa naju tiče, pa sm trenutn pogruntala, da naj kar on naveže z mano stike, če želi in ne mislim sama več silit vanj, saj sva šla narazen zarad njegovih problemov in če se on ne bo upru, se tud jst ne morem.
Mi je bad da je tako, sam mi tud ni prijetn prosit ga naj se potrudi za naju, pa sej me razumete, kajne?
Svet je tako majhen, komaj narazen sva, pa eni že vse vejo
, kasneje pa ni tko več šlo in sm mogla it mal ven.
Kar se pa naju tiče, pa sm trenutn pogruntala, da naj kar on naveže z mano stike, če želi in ne mislim sama več silit vanj, saj sva šla narazen zarad njegovih problemov in če se on ne bo upru, se tud jst ne morem.
Mi je bad da je tako, sam mi tud ni prijetn prosit ga naj se potrudi za naju, pa sej me razumete, kajne?
Svet je tako majhen, komaj narazen sva, pa eni že vse vejo
eni težko prebolijo izgubo in so zato vsaj na začetku zaprte v sobi in jokajo.. sama tud nebi mela dobrga občutka če bi pustila tipa, ki bi mi skos govoru da me ma najraje in da brez mene ne more bit - nasledn dan bi ga pa vidla kako se veselo zabava zunaj... mal bi pomislna če mu res ni žal najne zveze da je tako vesel po enem dnevu..
vsak ma svoj način prebolevanja..
vsak ma svoj način prebolevanja..
Jah no, samo ene jokajo in jokajo. Mi je jasno, da na začetku nikomur ni lahko. Bi bilo čdno, če bi bilo. Samo skoz pa tud ne moreš jokat zaradi tipa. Potem se je fino malo zamisliti nad sabo in nad svojim življenjem.
Dame mas quiero mas
De esa bendita forma en que me miras
Solo tu, solo yo
Caricias que me roben la razon
De esa bendita forma en que me miras
Solo tu, solo yo
Caricias que me roben la razon