Nu$k@ napisal/-a:moja bivša sošolka je sedaj v bolnici priklopljena na infuzijo in par drugih strojčkov zaradi anoreksije. Moram priznati, da je bila v osnovni šoli res debeluška. Vedno smo se ji smejali ko je v šoli morala stopiti na tehtnico in jih je imela 60, ostale punce pa smo jih imele 40.
Ja, res se je za čudit, kk to, da je postala boga punca vsa anoreksična ane
Sj je res smešn, če ma nekdo več kil kot drug ane. Pejmo se takim smejat, da bodo potem se mal zamisll in začel hujšat, noro hujšat in pol se jim ne bomo več smejal, ampak se nam bodo smilili taki ljudje, k bodo pristal po bolnicah.
Škoda, res škoda, k vedno več mladih punc in tud fantov zboli za anoreksijo. Po večini je en izmed glavnih razlogov tud ta, da maš take ljudi okol sebe. Žalostno.
O groza. Kk pa taki ženski sploh kdo reče, da je "debelušna"??? res ni nč čudnga, da je šla pol v skrajnosti.
), še posebej v srednji šoli, in sicer brez kakršnegakoli truda... Sem pač vitkost podedovala po mami, pa tudi pretirano velikega apetita nisem imela (pa še izbirčna sem)... V bistvu se nikoli nisem preveč obremenjevala s svojo težo oz. postavo, ker mi je bila pač čisto všeč... Zanimivo pa je, da so me takrat razni znanci / sošolci in celo razredničarka želeli 'prepričati', da imam motnje hranjenja, ki pa jih niti slučajno nisem imela 
... Sem pa imela anoreksično sošolko, a sploh nisem opazila oz. sem za to izvedela, ko je težave že premagala...
... Sploh se ne spomnim, kdaj sem imela nazadnje res vse 'pošlihtano' glede prehranjevanja... Tako da sem zdaj, ko sem bolj ali manj opravila študijske obveznosti ( 
), odločena, da spravim v red ta del življenja... Ampak se zavedam, da zadeve ne bo mogoče rešiti kar čez noč... Par korakcev naprej in kakšnega manj nazaj, pa bo...