Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[no angel]

No, js sm zdej nekak prišla do zaključka (sej ni neko odkritje, hehe), da najbolj od vsega pomaga, da se ful zaposliš, pa nč ne misliš na človeka, ne razmišljaš o tem, kak je blo lepo, ko sta bla skupi, kak je blo vse popolno, ne razmišljaš kak bi lahk blo ... Sej je kr težko, ko misli skoz uhajajo k njemu, sam treba se je kontrolirat. Ker če razmišljaš, prekleto boli. Drugač je pa vsaj mal bolj znosno. Želim čim hitrejše "okrevanje" vsem ki prebolevate (isto želim pa tud sama seb).

[_*lunca*_]

jz sm mela včasih s prebolevanjem fuula probleme ...pol sm pa spoznala,da če se začnem zanimat za drugega ga bom prebolela...drugač pa me samo do sebe mine ...ku ga pač dlje časa ne vidim..al pa nimam stika z njim...večkrat se tega sploh ne zavedam...pač kr pride..in ku ga pač naslednjič vidim ga sam pozdravim...pa nimam nobenih mravljincu več

[Cojca]

Po dolgem času se spet oglašam, v isto temo z istim problemom. Ko sva lani končala, sva se še vedno skoraj vsak dan slišala, vsaj 2x na teden videla, v bistvu je bilo tako kot da sploh še nisva šla narazen, čeprav sva bila uradno do letošnjega januarja narazen. Potem je pa rekel,da nima smisla, da se greva te igrice ker je še vedno vse tako kot ko sva bila skupaj in sva uradno spet začela. Takrat sem bila že bolj močna in v fazi,da bi ga počasi začela prebolevat,pa se je vrnil. Čeprav zares sploh ni odšel. Zakomplicerana zgodba. Zdaj v avgustu pa spet...da ne ve. HALO! Pa kaj hudiča se gre. Povedala sem mu,da naj se ne spušča spet v zvezo z mano, če v to ni prepričan, pa je rekel, da brez mene ne more. Še na morju sva se mela božansko...je rekel,da se je ponovno zaljubil vame. Čez mesec pa ne vem. Zdaj sva "narazen". Itak me še vedno kliče, mi smsje pošilja, bi me rad videl, zganja ljubosumje...Jz ne morm tako naprej. Vem,da sem sama neumna, ampak skoraj 5 let ne moraš kar tako preboleti. Res je, da sva mlada začela tako resno zvezo in da zdaj pri 23 ni dal čez še ničesar, sem njegova edina. Zakaj mi ne da miru?
Tako je hotel in tako naj bo. Ne pa da menoče zgubit. Prijatelja ne moreva biti,vsaj zdaj ne. Najhuje od vsega pa je, da živiva v isti ulici, da vsak dan gledam njegovo hišo...tudi če bi hotela pozabiti grem vedno mimo. Težko mi je, ker ga imam še vedno rada in vem da me ima tudi on. Vsi pravijo, da je to spet mal začasno, da bova itak na koncu spet skupaj. Ampak jz ga nočm čakat, hočm it naprej z svojim življenjem. Ne bom njegova igračka in če si ne bo nobene boljše našel, dobra jaz. Še vedno je zakoreninjen v mojem srčku, ker mi je ogromno dal...skupaj sva rasla, se razvijala, preživela najbolj nore trenutke in to naju bo povezovalo za zmeraj. Sem kar močna oseba, a kar se tiče ljubezni nemočna. Bojim se iti v dan brez njega, kot da mi manjka ključni del. Mogla mu bom rečt, da naj me ne kliče več, naj ne pričakuje da se bova videvala...da nočm tega več. Čeprav si ga neizmerno želim vidt, objet. Zakomplicirano

[Tammy_De]

jst ne morm...
ne morm se sprijaznit in ne vem če se kadarkol bom...
obljubu je da bo pršu...
obljubu...
ne obstaja hujši občutek od tega...
nekako mam občutk, da zdej ko se mi je izpolnila želja od otroštva, mi je vzeto nekaj, kar je milijonkrat bolj pomembno od sanj, nekaj za kar prej sploh nisem vedla, da je tako močno...
Ne bi si nikol mogla predstavljat, da obstaja taka velka bolečina, in da jo je človek zmožen prenesti...
sej vem, da ve da ga mam rada; sej vem da me čuva, use to vem... sam sm zgleda egoistična prasica in ga hočem met tuki ob sebi, samo usaj še enkrat bi ga rada vidla, usaj to... za tiste, ki verjamete v sorodne due - v njegovih očeh sem to vidla... tako toploto, tako ljubezen, tako globino... kot da ga poznam že od vedno! Pa njegov nasmeh in objem - ne bi teh spominov zamenjala za nič na svetu! Razen za to, da se to sploh ne bi zgodilo, kar se je. Žrtvovala bi za to vse, celo spomine.
Vem, da sem lahko srečna za to, ker je bilo mojih zadnjih 5 let takih, ki jih večin ljudi na planetu ne doživi nikoli. Imela sem enega od najlepših razlogov zakaj vstajati zjutraj, imela sem srečo da sem ga poznala.
Zdaj se utapljam v domišljiji, ker se ne morem in nočem sprijazniti z realnostjo. Enostavno ne verjamem!

[sAdie]

Tammy_D

đizus, kar groza me je to brat...

[no angel]

Tammy_De, kr srce me boli, ko berem to ... Itak pa verjamem da zdej ne pomaga nič, nobene besede, nobene tolažbe, zato ti lahk sam rečem, da res držim pesti, da bo kmal tahujše minilo in bo vsaj mal bolj znosno živet s tem.

Drugač pa sm js zdej dokončno na tem, ko morm spet pozabit ... Mal me je kr sram, ker ko vidim kaj se drugim dogaja, se res mal bedno počutim, da tak jamram zarad tega kar je ... Ampak men je ful hudo, čeprav tega noben ne razume, kak mi je lahk tak hudo po treh mescih, pa v bistvu še sama sebe ne razumem, ampak če so bli sam trije mesci, to ne pomeni, da je kej drugač ... Sm že mogla prebolet nekoga s kterim je blo velik več kot pa sam par mescev, pa mi ni zdej čist nič lažje. Do njega mi je res blo fuuul velik, pa ko se spomnem kak je na začetku blo vse super in popolno, ko sm verjela, da se je končno tud men nasmehnla sreča ... Hja, mogla bi vedet, da je prelepo, da bi blo res. Pa sej najhujš mi je itak zato, ker sm SPET razočarana, ker spet nimam nič, ker si najbolj na svetu želim, da bi mela enga, ki bi me mel rad, pa mam vse ostalo, sam tega ne ... Edino kar me tolaži je upanje, da bo, ko me spet vidi na faksu, spoznal, da je naredu narobe ... Sej vem da je neumno to upat, ampak s tem se lahk zdej tolažim, do takrat pa res upam da ga bom že prebolela in mi ne bo hudo, tud če se to ne bo nardilo ...
Kaj bi dala zdle za en sms, da mu je žal in da hoče bit nazaj z mano. Vsi mi pravijo, da se js preveč sekiram, pa sej vem da se, sam sej si ne morm pomagat, taka pač sm ...
Pa ko vidim kak je težko spoznat eno posebno osebo (in jo povrhu vsega še dobit), pol je še tok hujš, ko to zgubiš. Ker js nočem bit z nekom kr tak za foro, ravno tok da mi ni dolgčas, js rabim nekoga zares. Zdej rabim mal ljubezni, zafrkavanja mam že zdavni dost.

[jagodka85]

Zakaj te je sram? Te nima za kej sram bit, maš probleme in to so tvoji problemi, ostali mamo pa pač svoje.
In ne žel si tega, da bi ti pisu. Sj si spoznala, kakšn je. Bolš ti bo brez njega, to je moje mnenje. Vrjamem pa, da je hudo, ampak boš šla čez to, boš vidla, da boš šla.
To, kar si želiš, to boš dobla. Sčasoma pač. Dobla boš nekoga, k te bo res vreden, k bo vedu, kk in s čim te spravt v dobro voljo, v smeh, joku bo s tabo in ti stal ob strani. Ne hitet v novo vezo, ker boš s tem prizadela še tistega, ki bo s tabo, če medtem še ne boš pozabla tega zdj.

Tammy, teb sm pa poslala ZS.

[kafrca]

tammy_de, ful mi je hudo zate... vidim da ful trpiš, da ti je ful hudo in da ti je blo res lepo z njim ...
ampak verjemi, usak srček se mora slej ko prej sestavit skupi... ni več isti, a živi dalje in je kasneje spet sposoben ljubiti, ne isto, a na drugačen način ...
ne se pustit, morš it naprej! js te čist razumem kak ti je, ampak čez to boš tak al tak mogla it sama in boš vidla da bo tut zate enkrat posijal še sonček

no angel, zkaj bi te blo sram... usak ma svoje bolečine, usak svoje probleme... če ti je lažje, da napišeš, normalno da boš napisala ... sam pust ti njega, da bo on dojel kaj je mel in ka je zgubu... sam itak ne bo mel na konc dost jajc da bi to priznal... to so taki slabiči bi js temu rekla... k se ne znajo odločit pa sploh nevejo kaj drugim povzročajo s to svojo neodločnostjo ...nevermind mim ga boš dala in bo spet use lepo in prav in pol se ti bo že nasmehnla sreča ... sj veš js sm na istem bla in tut sm zdej tak da ... sej bo :bussi:

[¤tea¤]

Težko je, pri meni traja že v ponedeljek bo leto dni pa še ni minilo in ne vem če kdaj bo! Sigurno bo kdaj bolje, ampak pozabila ga ne bom nikoli, ker tudi sam poskrbi za to, da ga ne morem pozabit!

Mi katera zna razložiti, zakaj mi 4 mesece nazaj napiše sporočilo ''Have a nice life'' se po tistem nič več ne slišiva in potem včeraj vpije za mano moje ime, dokler se nisem obrnila da mi je pomahal, ampak kaj naj bi nrdila, jz sm hladno pomahala nazaj, skorej bi se zjokala in polomila na pol pred njim, zato sm samo nadaljevala pot s pospešenim korakom, da mu izginem iz obzorja, da ne vid kakšn vpliv ima name. Če me ne bi poklical niti vedela ne bi da je tam, tako da če bi mu bila zadnja bi se lepo imal s svojo družbo ne pa hotel moje pozornosti!

Zakaj mi reče eno in naredi drugo! In kakšen pogled je to bil, kot otrok, ki v trgovini zagleda svojo najljubšo igračo! Zakaj, zakaj vsakič znova pride v moje življenje s tako nerazrožljivimi pojavi in dejanji???

[jagodka85]

tea, tipe je težko razumet Mislm, da se včasih tud zavedajo ne, kaj nam delajo s svojimi dejanji, s tem kar nardijo al pa še clo s tem, kar ne nardijo. To včasih še bolj boli.
Čak, sam vidva sta eno leto nazaj končala, on ti pa napiše po 8ih mescih, da mej lepo življenje? Kr tko, naenkrat? Tko k sm že rekla, tipe je res težko razumet ja. In pol pravjo, da smo ženske zakomplicirane. To je sam zato, k sami sebe ne štekajo, pol smo pa me vsega krive.
Prou si nardila, k si pospešla, da te ni vidu, kk bi se zlomila preed njim. Jst ti samo želim, da greš čimprej naprej, ni treba za velik, vsaj za malo in se bo že poznal.

[*QueenBitch*]

Uh mene je tud zanc zvil...po ful dolg časa, k sm se zavedla da mu ne pomenim več kar smu mu, da so ene stvari res samo še spomini..sicer ful lepi ampak samo spomini. Da nikol več ne bo isto, da nikol več ne bom mela enih stvari in včas se bojim, da me ne bo imel noben več tko rad..nekak brezpogojno. Ma sj vem kr neki bluzim tle, a sj jutr bo ze boljs..pa obstajajo tok hujse stvari na svetu..sam dons mi je s5 cist bedno in po dolgem casu sm si toook zazelela, da bi sli skupaj ven tko kt smo vcasih sli, k sm enostavno pasala tja in vse je blo super..pa uno k vcas k sm bla slabe volje sta bla dva stavka dovolj, da me je znal nasmejat..al pa objet al pa ze nekak pokazat vse in resit vse. Prov tko zelela sem si sam se en tak vecer, da bi sla nazaj pa k vem da ne morm...

[*FaLLeN*AnGeL*]

Uh mene je tud zanc zvil...po ful dolg časa, k sm se zavedla da mu ne pomenim več kar smu mu, da so ene stvari res samo še spomini..sicer ful lepi ampak samo spomini. Da nikol več ne bo isto, da nikol več ne bom mela enih stvari in včas se bojim, da me ne bo imel noben več tko rad..nekak brezpogojno. Ma sj vem kr neki bluzim tle, a sj jutr bo ze boljs..pa obstajajo tok hujse stvari na svetu..sam dons mi je s5 cist bedno in po dolgem casu sm si toook zazelela, da bi sli skupaj ven tko kt smo vcasih sli, k sm enostavno pasala tja in vse je blo super..pa uno k vcas k sm bla slabe volje sta bla dva stavka dovolj, da me je znal nasmejat..al pa objet al pa ze nekak pokazat vse in resit vse. Prov tko zelela sem si sam se en tak vecer, da bi sla nazaj pa k vem da ne morm...

Joj čist isto k da bi jz to napisala . Čist te razumem, ker se trenutno počutim čist isto kot ti.

Jz sm se pa dons totalno zlomila, že ceu dan jokam k da bo usak čs konc sveta. Pol sm bla pa še tok neumna, da sm ga poklicala in zdej vem, da nikol več ne bova skup. In pol mi še govori, da me on itak ni mogu nikol osrečit in nej si najdem druzga, ker noče, da trpim zarad njega.
Najhujš je pa to, ker zdej mam končno use kar sm si želela in nobena stvar nima več smisla, ker nimam njega. Tok me boli ko pomislm, da ga ne bom nikol več vidla in da ne bo nikol več moj.
Sploh ne vem več kaj nej nardim, sam upam lahko, da bo tole čimprej minil. Ampak je to itak slaba tolažba, ker traja že skor eno leto .

[no angel]

^^ Mene je tud to večkrat matralo ko sm šla z enim bivšim narazn, je blo že dolg, kar nisma bla več skup, pa se mi je velikrat nardilo, da me je kr naenkrat prijelo neki, pa je pol minilo.
Ko zdle berem svoj post izpred več kot leta pa pol v tejle temi, ko sm misnla da se mi je podru svet, pa sm preživela, si mislim, sej bo, sej bom vse pozabla, spet bo vse super, tak kot je blo pred njim. Sam treba bo tole dat skoz in nimam kej drugega, kot da pustim času čas. Vem da ga iz dans na jutr ne bom mogla pozabit. Me je pa prekleto strah, da se mi bo čist utrgal, ko ga bom spet vidla na faksu, sploh če bo cel nasmejan in srečn, al pa, bog ne daj, že s kako drugo ...

[dijamantek]

js sm bivšega prebolela tk da sm še isti dan ko sma šla narazen šla žurat s frendi in tk flirtala z drugimi tipi,res da je bla veza kr douga leto pa pol,ampak nism hotla bit niti trenutka sama skoz sm kr neki študirala pa se spominjala kk nama je blo,tk ko sm pa zuni bla z kolegico nism mela cajta razmišljat o tem!pejt vn u družbo ,kr če ti sm razmišljaš joj kk sm u depresiji ti bo še hujš!hvala bogu je na svetu dost tipov js se tk tolažim ko končam zvezo bom že najdla boljšega,lepšega,pametnejšega!

[no angel]

^^ Pri men je pa tak, da če hodim ven in se spogledujem z drugimi itd. mi je pol še sam hujš, ko vidim, da se noben ne more primerjat z njim. Pa tist, se maš fajn, prideš pa domov, pa se spet vrneš v realnost in te še bolj zadene. Sej ne zdej da se skoz doma smilim sama seb in obupujem, sam bedno mi pa je, se neki pretvarjat ko itak ne morš čez to na silo.