No, da še jaz povem nekaj o meni in žuranju.
Stara sem 16 let, in odkar pomnim lahko hodim ven.
Moj oče ima diskoteko že 8 let (septembra 22. bo 8 let) tako da že od svojega 8 leta nekako živim v tem. S tem sem odraščala, in mislim da bom s tem umrla. Na ta način, sem videla kaj vse se dogaja po diskotekah, kakši so ljudje, kaj počne alkohol in cigareti.. Ampak, to, da ima oče diskoteko ne pomeni, da sem že pri otroških letih bila tam. Ravno nasprotno.
Moja sarša sta se ločila ko sem jaz imela 11 let, takrat sem tudi nekako odrasla.. Ker je mama cele dneve delala in je včasih ni bilo doma tudi po 2, 3 dni sem mogla nekako prevzeti skrb zase. Čez vikende sem bila pri očetu, kjer sem z babi gledala tv in uživala otroška leta.
Pri mojih 14 pa je nekako postal čas za žuranje. Ker sem se (in seše sedaj) družim z starejšimi ljudmi, mami ni bil problem povedat da lahko grem na koncert. Vse je poznala, vedela je kako grem, kdaj pridem, s kom grem, kam grem- zaupala mi je in to se je tudi izplačalo. Ponavadi sem hodila na koncerte (do 2x mesečno če sem imela srečo). Pri 15 sem pa začela z diskotekami. Najprej pri očetu, ko pa sem imela prevoz in možnost pa v kakšen oddaljen kraj.
Torej, ven hodim že od svojega 14 leta. Mama me je do sedaj videla pijano samo 1x (2 mesca nazaj), kadim ne, nedolžna sem še.. Ne delam sranja. Ko pa sem ga naredila (recimo v šoli) si pa niti nisem upala vprašat če lahko grem ven- imam velik respekt pred mamo.
Sedaj sem stara 16, in že več kot pol leta mi doma ni treba govort kdaj pridem, vse kar treba je da povem s kom grem in kako, pa tudi kam, da lahko potem oba z očimom spita.
Od 14.7.07 sem bila zunaj vse tri dni v vikendu (petek, sobota, nedelja) in doma ni bilo nobenega problema. Vedno sem naredila kar sem mogla, domov sem prišla taka kot sem odšla.
Neglede na to, da že od 14 leta "žuram" sem zelo odgovorna oseba. Vedno ko prispemo v diskoteko pošljem sms da je vse vredu, da se mama ne skrbi. In do sedaj, ni bilo nobenih problemov. Še sem živa in zdrava!
(p.s. upam, da se kaj razumete iz te moje pogače ki sem jo našrajbala
)
ampak čisto iskreno. .jaz tega nisem zmožna. . . moja sestra je tudi pobegnila od doma, pa sem vidla, da mami ni blo lahko, in sem si rekla, da ji jaz tega ne bom naredla. . . nimam srca, da bi ji naredla to. . .vem, da me ma rada, da želi najboljše zame, ampak. . .eh, bom potrpela. . .eno leto sš, potem pa na fax v lj . .to grem, pa mi je čisto vseeno na katerega! ker ne gre več tako. . . pa ko vesta, da vsi hodjo ven, da je to normalno za ta čas, ampak ne. . me ne spustita! in je rekla pred mojim roj. dnevom, da ko bom 18., da naj delam kar mi paše, dase ne bo vtikovala vame. . .a lej ga zlomka! še bolj se vtikuje kot prej! vem, da če bom mela fanta, da se bo vse spremenilo. . ampak kr nekoga pa tudi nočem met. . .sicer pa, a jima naj povem, da grem na zmenek, ko bom šla mogoče na prvi zmenek z nekom? no way! me sprašujejo, pa taki simpatični tipčki, ko bi jih kr mela, če bi še bli karatkerno ok, kam hodim ven, pa če bi šla z njim ven pa to. . . potem pa iščem kr neke izgovore, zakaj ne hodim ven. . ker nočem, da bi meli moja starša za slabe starše. .ampak ne morem več. . eh. ..
, so tudi potekala pod dokaj strogim režimu. v 1. letniku sploh nisem smela hoditi ven. edino na morju se to recimo ni stelo. ampak kaj tam si sel na sprehod skozi mestece ob morju in via domu. no big deal. potem v 2. letniku sem pa lahko sla, ce je mami tocn vedla kam grem in s kom grem in, ce sm misla ostat dlje sm mogla poklicat, kr me je tak cakala (beri: ona je spala, ampak itak je bedela in me cakala). prespati pri komu - ni sans. to sem lahko storila samo parkrat skozi celo srednjo solo pa še to le pri najboljsi prjatlci, ki jo je poznala. največji podvig je pa bila prosnja, da lahka grema s prjatlco same na morje. več mesecev prosnje, ki se je na koncu le uresnicila. 
naj omenim, da nisem nikoli domov pijana prisla, nisem kadila, bila odlična itd. skratka perfect child - kar sm ji seveda vedno, ko mi cesa sprva ni pustila pred nos vrgla. 
