* ko me kar tako povabi na večerjo
* ko mi reče, da je ponosen name
* ko se mi je zadnjič izpovedal, kar res čuti do mene in je bil ves na trnih,....
* ko se z mano smeje in sekira, ko me tolaži, predvsem pa da me prenaša, ker znam biti prava tečnoba
* ko mu ni težko prit do mene v dežju, snegu, največji vročini, po terningu, po učenju,...vedno si najde čas zame
,......vse to so stvari zaradi katerih ga ljubim in to so prav tako najlepše stvari, ki jih lahko naredi za mene....No eden najlepših ternutkov, pa je bil ko je sredi pouka prišel v razred in prosil profesorja, če lahko pridem ven. Ga vprašam, kaj počne tukaj in mi pove, da mu včerajšnji spor ne da miru (nekaj sva se spričkala

), da je veliko premišljeval, da me noče izgubiti in da me ljubi z vsem srcem (to je bilo prvič, ko mi je rekel "ljubim te"). Za koga morda filmsko, zlajnano, a zame neverjetno lepo.
