Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[Dagi]

To ti pa verjamem ja - ko v bistvu ful lažje je če maš neki zarad česa si lahk rečeš "sej je bil ful kreten", tak pa ... Pa a ni več upanja za vaju?

Ma ne vem... js sm itak optimist in zmer mam eno upanje, samo glede njega ga pa prov nočem več met... Pa nima ne punce, vem da sm mu vsaj takrt bla ful všeč pa vse, samo kaj ko vem, da bo en dan enostavno šu v tujino. Pa še kr precej sva narazen in še takrat ko sm v njegovem koncu se vedno zgrešiva... Kokr da nama res ne bi blo namejeno... Samo ne vem zakaj sva se pol sploh spoznala, pa zakaj je bla od prvega momenta taka kemija med nama... Zdej avgusta bi se skor mogl vidt ampak me je prov strah, da bo spet kej umes pršlo. Pa tud če se bomo vidl, ne bo nč drugač vse skupej....

[no angel]

Sam zakaj se je potem lani to med vama pravzaprav končalo? Pa a misliš da on čuti kej do tebe, zdej pač? Js ne poznam tvoje zgodbe in ne vem, ampak vseen mislim da ene posebne osebe ne smeš kr tak spustit iz rok, če je vsaj še mal upanja. Če pa misliš da ni več možnosti za vaju, potem pa boljše da se zdej avgusta sploh ne vidita, da ga probaš res pozabit, ker tak ti bo sam še hujše. Najbrž si ga ful želiš videt, ampak res, verjemi da bo še slabš.

[Dagi]

Sam zakaj se je potem lani to med vama pravzaprav končalo? Pa a misliš da on čuti kej do tebe, zdej pač?

Ne vem ne eno ne drugo... Enostavno se ni več javu, čez dober mesec je pa šu poskusno v tujino ampak se je vrnu pol ker to ni blo to. In pomoje tud zarad tega ne morem naprej jit, ker ne vem kaj si on misl o vsem skupej, ampak pomoje se je samo vstrašu, ker je mel pač druge pomebnejše stvari takrat pred sabo... Če ne bi bla pa to vse skupej preveč lepa zgoba za vnuke... Samo zarad tega kar je reku, pa zarad njegovega obnašanja do mene sm zmedena... Ker je res bil zagret na tri šihte potem pa čez noč ko da je to druga oseba... Pa najhujš je to, da mi nekej pravi, da bo enkrat se vse razjasnilo in da bo še vse vredu z nama... Samo ta občutek bi rada zatrla v sebi, pa bi lahko šla naprej...

[Tammy_De]

umrl je

[~NIA~]

umrl je

ojoj moje sožalje, res

[jagodka85]

umrl je

Jure, ane? Se mi je zdel, da gre za njega, sam nism hotla nč rečt, dokler ne bi bla prepričana ...
Ne vem, kaj nj ti rečem ... slej al prej se boš nekak sprjaznla z izgubo, prebolela boš tud pomoje nekak, samo pozabila ne boš nikol. Sploh zarad vseh teh zgodb, k zdej krožjo okol
Sožalje :bussi:

[no angel]

Dagi, vem da je hudo ko ostanejo stvari nedorečene, in hudo ti bo pomoje dokler ne boš vedla kaj je blo narobe, dokler ne bo vse razjasnjeno. Tak da ne vem, probi navezat stik z njim, da vsaj zveš tist kar maš pravico vedet, mogoč vama celo uspe in začneta znova, drugač pa, vsaj da boš vedla, da boš lažje šla naprej. Pa tud če boš mogla zvedet neki kar bo še bolj bolelo, vseen boš potem lažje pozabla (mogoč ti pa niti ne bo treba pozabit? Držim pesti ).

Tammy_De, teb pa res sožalje. Ne najdem drugih besed, sam to lahk rečem.

[Dagi]

No angel hvala za vse lepe besede... upam, da se res dobro isteče...

Tammy_de tebi pa iskreno sožalje in drži se punca... pa vedi, da tisti ki ga imaš rad nikoli ne umre... samo nekje daleč je!

[ErzulieNo6]

Dekleta, nisem brala vseh 185 strani ampak upam, da boste tudi meni namenile kakšno spodbudno.

Tudi jaz ga še nisem prebolela. Sama sebe tolažim s tem, češ saj jih imam komaj 17. Ampak mi je hudo že zaradi tega, ker bi se lahko imela lepo z njim.

Zadeva je pa trajala tri leta, niva hodila. Najprej sva se samo pogovarjala po ircu, kasneje prek mailov in nenazadnje msn. Navezala sem se na njega, njegov humor mi je dobesedno zlezel pod kožo. Srečala sva se ko sem prišla v srednjo šolo. Takrat se mi je pa malo zrolalo. V bistvu ne malo ampak fejst. Najprej sva se samo tako malo pogovarjala, vizualno mi niti ni tako bil všeč. Drugo leto sem bila že vsa nora nanj. Zavedala sem se, da je maturant in da se moram letos potrudit in naredit nanj boljši vtis kot prejšnje leto. Sicer po toči zvonit je prepozno a vendar. Tudi v tem letu nisem dosegla nič več kot prej. Samo bluzenje. Sem mu vse povedala in priznala pa vendar se ni nikamor nič premaknilo, tudi on mi ni povedal točno ali si želi biti z mano ali ne. Sramežljivec pač. Ali pa me ni hotel prizadeti s košarico? Vglavnem še vedno nisem prebolela, še vedno zaspim vsako noč z mislijo nanj. Žal mi je tudi, ker sem izgubila par prijateljev, oziroma več nimamo enakega odnosa prav zaradi njega. Nekaj fantov mi je priznalo, da čuti nekaj več do mene jaz pa sem se vstrašila in nisem hotela več imeti z njimi stika, čeprav smo bili včasih dobri prijatelji.

Ali bo kdaj izginil iz mojega srca?

[skorpijoncica]

ErzulieNo6 sicer trenutno nisem pravi naslov za tolažbe ampak zagotovo bo izginil iz srca in ga bo nadomestil kdo drug...

Vem pa, kako boli, ker mene trenutno prekleto....tudi med nama je vse štimalo, imela sva se enostavno svetovno skupaj kot bi se poznala 100 let, čeprav sva se le slaba 2 meseca. Sprva nisem bila prepričana, ali lahko od zveze kaj pričakujem, potem pa sem skozi njegov odnos do mene spoznala, da misli resno in bova pavzo med študijskima letoma že nekako prebrodila...vendar sem se motila. Nekaj dni nazaj sem dobila sms, da ni več zaljubljen vame. Pika. Hladnokrvno, kot da mu ne bi nič pomenila....Prosila sem ga, če bi se lahko dobila in mi to pove v obraz in mi je odpisal, da je pri tem, da bi to pove v obraz, edini problem le v tem, da se mesec dni ne bova videla. Tudi o tem sva namreč debatirala, kdaj bo kateri od naju v Lj, ko ni študija. Še v nedeljo me je zeloo pogrešal in poslal puso, v torek pa je ugotovil, da nisem jaz to, kar si on želi. Tisti vikend se je nekaj moralo zgoditi..omenil je namreč tudi, da ga lovijo stari spomini....očitno se je vrnila oseba, ki mu je že prečkala pot. Tega sicer ne vem, sklepam pa ali pa se s tem samo tolažim..
Vem samo, da boli, boli, da sem spet sama...

[Josephina]

Joj drage moje punce. Sočustvujem z vami in hudo mi je ko prebiram vaše zgodbe. Upam, da bo kmalu posijal sonček v vaše srčke. :bussi:

Tammy_De iskrene sožalje še iz moje strani, želim ti veliko sončka v srčka in moč, da boš premagala žalost.

[BaUcYkA]

danes bi imela 1 leto, 13.7.2006 ob 11 sem šla k njemu domov! že pozabljen skoraj, ampak ob tej obletnici na petek 13. grrr se vračajo spomini!drugač pa spet zaželim vse sveže samskim, da se čimprej spravite v red! Tammy_De sožalje!!!:(

[_emcy_]

sm jst tud sama pred kratkim ( pred 1 mesecem ) končala 9 mesecev trajajočo zvezo...mam dobre in slabe trenutke ( enkrat bi ga fuuulll rada nazaj ker nemorem brez njega , drugič pa se zavedam da je tko bolje za oba )

moje sožalje vse ki so mogli to preboleti...

[*ClaUdYka*]

Mislim, da se vam pridružujem v tej grozni bolečini..

[laram]

^^ ejjj, malaaaa :bussi: nič neje boukše?