S časom je bolš sam še zmeri neki manjka... 
Smrt bližnjega
že neki časa sm gledala to temo, pa sm jo zmeri zaprla...
jst sm pred tremi mesci zgubila mamiko...
in se nočm o tem pogovarjat, nočm se s tem soočit,nočm razmišlat,da je ni...kaj se v moji glavi plete ne znam povedat, ne znam se izražat več, ne morm jokat, ko hočem,...sem v stanju, ko ˝mirujem˝na nekem mestu in se ne čustveno,ne psihično ne premaknem nikamor, ne na bolš, ne na slabš...vem,da sem se sama do tega privedla,ampak le tako lahko preživim dan.ob tako veliki izgubi šele vidm do česa se človek lahko privede, česa takega nisem še nikol dožovela. vem,da se bom mogla s tem soočit, sprijaznit...ampak zdej ne,ne morm,e ne bo šlo, niti nočem....
jst sm pred tremi mesci zgubila mamiko...
in se nočm o tem pogovarjat, nočm se s tem soočit,nočm razmišlat,da je ni...kaj se v moji glavi plete ne znam povedat, ne znam se izražat več, ne morm jokat, ko hočem,...sem v stanju, ko ˝mirujem˝na nekem mestu in se ne čustveno,ne psihično ne premaknem nikamor, ne na bolš, ne na slabš...vem,da sem se sama do tega privedla,ampak le tako lahko preživim dan.ob tako veliki izgubi šele vidm do česa se človek lahko privede, česa takega nisem še nikol dožovela. vem,da se bom mogla s tem soočit, sprijaznit...ampak zdej ne,ne morm,e ne bo šlo, niti nočem....
Free your mind...
:S
Joj....to pa je res velika izguba,če izgupiš mamo S tem jaz nimam izkušenj,pač pa moja polsestra.Njena mama je pred par leti naredila samomor,zaradi hude bolezni.
Najtežje na svetu bo prebolet mamo.....mama je edina.Vrjamem,da ti je tudi hudo,kadar se spomniš na trenutke,kadar sta se skregali in si želiš,da se to nikdar ne bi zgodilo.Moja sestra se je počutila krivo, da je se je njena mam ubila.....čeprav je vedela,da ni kriva,pa je v njej vseeno ostal občutek krivde.Časa kako dolgo boš potrebovala,da ti bo lažje se ne da omejit....največja kriza se bo končala vrjetno nekje po enem letu mamine smrti.Vem,da sem mogoče preveč direktna.....ampak mislim,da dojela ne boš nikoli,da je ni....mogoče čez mnogo let.Najslabše je pa,da se o tem ne pogovarjaš.....vem da ti je težko in niti tega ne upam primerjat z izgubo moje prijateljice.....sam,jaz se dolgo nisem mogla o tem pogovarjat in po pravici povedano,me je vsak dan bol žrlo,vsak dan bolj mučlo,vsak dan sem se obremenjevala s tem,se zaprla vsase.........
Najdi si kakšno kolegico,ki ji lahko popolnoma zaupaš,se zjočeš.....povej ji vse kaj ti leži na duši,govori ji o svojih občutkih,joči.....in naj te ne skrbi,če boš kolegici vsak dan pripovedovala o mami....če je prava kolegica,bo to razumela in ti pomagala.Za začetek je že vredu,da si vsaj tukaj napisala kaj te teži......če pa se nimaš s kom pogovorit,pa se brez problema lahko obrneš na mene......tujcem se je najlažje zapat,ker te ne poznajo
Iz tega boš pridobila nove izkušnje in vrjemi,da se bo tvoj svet spremenil.....začela ga boš dojemat drugače kot si ga prej,ampak vrjemi,da vedno ko boš sama,bo ona steboj......meni osebno je pomagalo,da sem se vsak večer "pogovarjala" s prijateljico.....ppovedala sem ji kaj občutim in da jo pogrešam in tako je postala tudi moj osebni angel.....
Vedi,da čas zaceli vse rane in tudi to bo......vendar počasneje kot bi si želela
Hrani lepe spomine nanjo,ker je to edino kar ti je od nje ostalo...in poišči pomoč,ker bi si to tudi ona želela....
S tem jaz nimam izkušenj,pač pa moja polsestra.Njena mama je pred par leti naredila samomor,zaradi hude bolezni.
Najtežje na svetu bo prebolet mamo.....mama je edina.Vrjamem,da ti je tudi hudo,kadar se spomniš na trenutke,kadar sta se skregali in si želiš,da se to nikdar ne bi zgodilo.Moja sestra se je počutila krivo, da je se je njena mam ubila.....čeprav je vedela,da ni kriva,pa je v njej vseeno ostal občutek krivde.Časa kako dolgo boš potrebovala,da ti bo lažje se ne da omejit....največja kriza se bo končala vrjetno nekje po enem letu mamine smrti.Vem,da sem mogoče preveč direktna.....ampak mislim,da dojela ne boš nikoli,da je ni....mogoče čez mnogo let.Najslabše je pa,da se o tem ne pogovarjaš.....vem da ti je težko in niti tega ne upam primerjat z izgubo moje prijateljice.....sam,jaz se dolgo nisem mogla o tem pogovarjat in po pravici povedano,me je vsak dan bol žrlo,vsak dan bolj mučlo,vsak dan sem se obremenjevala s tem,se zaprla vsase.........
Najdi si kakšno kolegico,ki ji lahko popolnoma zaupaš,se zjočeš.....povej ji vse kaj ti leži na duši,govori ji o svojih občutkih,joči.....in naj te ne skrbi,če boš kolegici vsak dan pripovedovala o mami....če je prava kolegica,bo to razumela in ti pomagala.Za začetek je že vredu,da si vsaj tukaj napisala kaj te teži......če pa se nimaš s kom pogovorit,pa se brez problema lahko obrneš na mene......tujcem se je najlažje zapat,ker te ne poznajo
Iz tega boš pridobila nove izkušnje in vrjemi,da se bo tvoj svet spremenil.....začela ga boš dojemat drugače kot si ga prej,ampak vrjemi,da vedno ko boš sama,bo ona steboj......meni osebno je pomagalo,da sem se vsak večer "pogovarjala" s prijateljico.....ppovedala sem ji kaj občutim in da jo pogrešam in tako je postala tudi moj osebni angel.....
Vedi,da čas zaceli vse rane in tudi to bo......vendar počasneje kot bi si želela
Hrani lepe spomine nanjo,ker je to edino kar ti je od nje ostalo...in poišči pomoč,ker bi si to tudi ona želela....
Moja prva ljubezen je danes umrla. Grozen občutek je, da ga ne bom nikoli več vidla...
Vsi spomini...njegove sladke besede, dolgi pogovori...
Kar me pa najbolj jezi so ti kurč*** pof**** lažnivi časopisi, ki si kar naprej nekaj zmišljujejo
Vsi spomini...njegove sladke besede, dolgi pogovori...
Kar me pa najbolj jezi so ti kurč*** pof**** lažnivi časopisi, ki si kar naprej nekaj zmišljujejo
"Replace the fear of unknown with curiosity"
"Whenever you find yourself on the side of the majority, it's time to pause and reflect."
"Sexy is sexy" - Adam Lambert
"Whenever you find yourself on the side of the majority, it's time to pause and reflect."
"Sexy is sexy" - Adam Lambert
Ko je umrl moj ljubljeni sem bila bleda, slabo mi je bilo, trpela sem. Odslovila sem vse ki so me hoteli potolažiti in dolgo živela v svetu neresničnosti. Vseeno mi je bilo za šolo, družbo, videz, življenje...
Kasneje sem se naučila sprejeti in živeti z resnico da mojega ljubega ni več. To pa še ne pomeni da sem ga pozabila!!!
Še vedno vsak dan jokam in gledam njegove slike, poslušam njegov glas... Zelo redko pa govorim o njem. Tolažba v takšnih primerih ni dovolj. To je neustavljiva ljubezen iz katere si ne moreš pomagati! Pusti času čas.
Meni pomaga da mu posvečam pesmi, knjige... Da se prepričujem, da živi skozi mene, moje spomine naprej. Da v vseh, ki jih poznam iščem njegov karakter, izgled... Pri vsakemu najdeš neko potezo ki te spominja in tolaži. Ljubim pa ga še vedno močno. Poznam ta občutek.
Sožalje vsem, ki ste izgubili enega svojih bližnjih. Nikar jih ne pozabite, lepi spomini naj ostanejo nanje, zaživite normalno življenje.Narava, kakor so eni napisali sonček pa je tudi zelo koristen.
Kasneje sem se naučila sprejeti in živeti z resnico da mojega ljubega ni več. To pa še ne pomeni da sem ga pozabila!!!
Še vedno vsak dan jokam in gledam njegove slike, poslušam njegov glas... Zelo redko pa govorim o njem. Tolažba v takšnih primerih ni dovolj. To je neustavljiva ljubezen iz katere si ne moreš pomagati! Pusti času čas.
Meni pomaga da mu posvečam pesmi, knjige... Da se prepričujem, da živi skozi mene, moje spomine naprej. Da v vseh, ki jih poznam iščem njegov karakter, izgled... Pri vsakemu najdeš neko potezo ki te spominja in tolaži. Ljubim pa ga še vedno močno. Poznam ta občutek.
Sožalje vsem, ki ste izgubili enega svojih bližnjih. Nikar jih ne pozabite, lepi spomini naj ostanejo nanje, zaživite normalno življenje.Narava, kakor so eni napisali sonček pa je tudi zelo koristen.
^^ *vilinka*, sožalje.
Js si sploh ne morm predstavljat tega, da bi se men kej takega zgodilo, ne vem če bi preživela ... Zaenkrat se mi na srečo še nikol ni blo treba soočat s smrtjo neke bližnje osebe, mi je pa hudo za vse ki morjo it skoz to, ker je pomoje to neki najhujšega, oz. kr najhujše. Rajš niti ne pomislim kak grozn more bit občutek, ko maš nekoga tak rad, pa se zavedaš da mu tega nikol več ne boš mogu povedat, da ga ne boš nikdar več, ampak res nikdar več mogu objet, se pogovarjat z njim ... Res je to ena grozna preizkušnja.
Js si sploh ne morm predstavljat tega, da bi se men kej takega zgodilo, ne vem če bi preživela ... Zaenkrat se mi na srečo še nikol ni blo treba soočat s smrtjo neke bližnje osebe, mi je pa hudo za vse ki morjo it skoz to, ker je pomoje to neki najhujšega, oz. kr najhujše. Rajš niti ne pomislim kak grozn more bit občutek, ko maš nekoga tak rad, pa se zavedaš da mu tega nikol več ne boš mogu povedat, da ga ne boš nikdar več, ampak res nikdar več mogu objet, se pogovarjat z njim ... Res je to ena grozna preizkušnja.
Zadnjič spremenil no angel, dne 12. Avg. 2007 3:14, skupaj popravljeno 1 krat.
little dandelion
let your heart keep time
now the clouds are gone
all of your tomorrows shine
let your heart keep time
now the clouds are gone
all of your tomorrows shine