Če je na temu forumu tud kdo ki hod na medicino, al pa pozna koga ki hod tja ... kako je tam - je res preveč zahtevn, da jih ogromn pusti faks umes ... s kakšnimi ocenami ste sploh pršli gor (mislm, če ste bli vs čs odličn?!) ...
TNX
Študij: Medicina
Študij: Medicina
Če je na temu forumu tud kdo ki hod na medicino, al pa pozna koga ki hod tja ... kako je tam - je res preveč zahtevn, da jih ogromn pusti faks umes ... s kakšnimi ocenami ste sploh pršli gor (mislm, če ste bli vs čs odličn?!) ...
TNX
Sem študent 2. letnika medicine v Ljubljani 
Kaj reči o našem preljubem faksu? Praktično nemogoče se mi zdi vsaj v grobem opisati, kaj nadobudnega vedoželjneža doleti tekom šestih let po vpisu na MF. Morda najprej nekaj besed o zahtevnosti. Medicina kot taka ima že dolgo sloves enega najzahtevnejših študijev sploh (če ne celo najzahtevnejšega). Povsem upravičeno Če želiš izdelovati vse študijske obveznosti v roku, moraš izpolnjevati kar precej pogojev, med katerimi so predvsem vestnost in neoporečna predanost študiju, mentalne sposobnosti, smisel za naravoslovje, ter nenazadnje velika želja postati zdravnik/zdravnica. Vsekakor to ni študij, ki bi si ga izbral(a) tako bolj za hec, gremo malo pogledat tja gor če mi odgovarja... Ta veda zahteva ogromno predanosti in s tem celega človeka. Ko se spominjam svojih gimnazijskih časov, kako sem si vso reč predstavljal, si mislil, kako nekateri flancajo o zahtevnosti, pa da se učijo tudi ponoči pa... da torej tako hudo gotovo ne more biti, mi zdaj ta misel zvabi ironičen nasmešek na obraz In celo na faksu, ko so nam pred prvimi izpiti govorili, katere knjige (strokovna literatura je praktično vsa v angleščini, nekako 700-2000 strani faktografije v tujem jeziku) moramo znati v celoti NA PAMET, sem si mislil, eh, kaki odstavek pa res lahko spustim tu pa tam... Jok, brate. Profesorji ti hitro dajo vedeti, kaj pomeni opraviti izpit in čeprav imaš na leto le 3 do 4 pogoje za vpis v višji letnik, prideš v precejšnjo zadrego, ko te kak bivši sošolec, ki obiskuje FDV, vpraša, koliko izpitov si že naredil Morda je to eden od razlogov, da se medicinci držimo "bolj zase", v svojem svetu, saj nas je po tej plati nekoliko težje razumeti in se nam morda na ta račun včasih godi majhna krivica. Ampak v redu, izpiti so ena plat medalje. Po drugi strani je medicina zelo zanimiv študij, ki sam po sebi pravi osebi nudi mnogo vznemirljivih trenutkov. Žal je režim na Ljubljanski MF tak, da se s kliniko bolj konkretno srečaš šele po opravljenem 3. letniku, tako da pravo vznemirjenje nekoliko počaka. Na predkliniki ti pokažejo le nekaj razkrajajočih se in s formalinom "odišavljenih" kadavrov, parkrat zabodeš injekcijo in to je to. Da pa stvar ne bi bila tako dolgočasna ( 
), ti ta leta popestrijo številni poskusi strogo fizikalne narave pri pouku biofizike, računanju integralov, absorbcijskih koeficientov pri kemiji, megavznemirljivo opazovanje poteka elektroforeze in seveda mikroskopiranje v zelo obilnih porcijah. Tempo je peklenski in če nisi zelo prilagodljiv, se ti zna stvar kaj kmalu zafecljati. Naravnost občudujem kolege, ki so tako zavzeti in sposobni, da izpeljejo prav vse izpite v rednih rokih (takih je kakih 10 na generacijo od dvestotih...). V splošnem pa je tisti, ki zvozi vse prepreke tega faksa in doštudira na MF Lj, res lahko glavni frajer na vasi 
No, ne boste verjeli, tudi medicinci ga žuramo, in to pošteno. Žal pa ne tako redno kot drugi, temveč morda vsake tri tedne do en mesec eno noč, takrat pa gas do daske Študij bi priporočil predvsem tistim, ki ste zares absosmrkno prepričani, da je to tisto, kar si želite. Jaz recimo sem šel na ta faks bolj iz zanimanja do medicine kot zaradi same želje postati zdravnik, a zadnje čase se mi dozdeva, da počasi prevladuje slednja plat moje motivacije za študij in to je tisto, kar me vleče naprej. Če pa si lahko dovolim eno opazko povsem osebne narave - študij je zastavljen precej prezahtevno tudi za zelo sposobne, zato preživijo le najboljši. Tako je itak povsod, le da je tu vsa stvar še toliko bolj izrazita Maturante naj ne skrbi, matura praktično ni vredna omembe v primerjavi s tem, kar pride na faksu; vseeno pa je potrebno biti sprejet 
No, potem ko enkrat daš skozi vseh 6 letnikov splošne medicine ( ), te čaka sekundarij in potem specializacija, ki traja v odvisnosti od tipa specializacije 4 do 6 let, tako da resno začneš z delom šele nekje v 32. do 35. letu (odvisno od tega, koliko let vmes "izpustiš..."). O mater, sem se razpisal. Pa sem gotovo vsaj pol stvari pozabil Morda še na hitro par zadev... Profesorji - korektni, a blazno zahtevni glede znanja na izpitih. Kolegi - nekateri zelo v redu, drugi pa živijo preveč blizu "vrha sveta"... roko na srce, slednjim ne gre preveč zamerit Lahko mi zastavite še kakšno vprašanje, če vas zanima, rade volje odgovorim, če bom le mogel... Samo prosim ne me spraševat, zakaj vas zbada v kolku ali kako se znebiti tiste ogabne bule sredi čela, ker študij medicine pak ni zdravstvena šola - gre za znanost, spoznavanje mehanizmov delovanja, kasneje vzrokov in posledic za določene dogodke, šele potem pride neko aplikativno znanje... no ja, pa saj potem vidiš, kako se stvarem streže, v kolikor se za to odločiš Morda še to - če bi imel to priložnost, bi še dvakrat, ne, desetkrat konkretno premislil, če si res želim študirati medicino. Enostavno preveč dela je za enega normalnega človeka, in jaz, dasiravno se nimam za ne vem kako nesposobnega, po marljivosti na tem faksu ne kotiram ravno ne vem kako visoko. Morda je to razlog za dejstvo, da bi letos moral delati že 4. letnik Pravkar sem se zavedel, da bi lahko namesto tegale flancanja predelal že kakih 30 strani v knjigi... Junija me čakajo izpiti, tako da zdajle veselo letim Če koga še kaj zanima, pa le na dan z besedo.
LP
Kaj reči o našem preljubem faksu? Praktično nemogoče se mi zdi vsaj v grobem opisati, kaj nadobudnega vedoželjneža doleti tekom šestih let po vpisu na MF. Morda najprej nekaj besed o zahtevnosti. Medicina kot taka ima že dolgo sloves enega najzahtevnejših študijev sploh (če ne celo najzahtevnejšega). Povsem upravičeno
Če želiš izdelovati vse študijske obveznosti v roku, moraš izpolnjevati kar precej pogojev, med katerimi so predvsem vestnost in neoporečna predanost študiju, mentalne sposobnosti, smisel za naravoslovje, ter nenazadnje velika želja postati zdravnik/zdravnica. Vsekakor to ni študij, ki bi si ga izbral(a) tako bolj za hec, gremo malo pogledat tja gor če mi odgovarja... Ta veda zahteva ogromno predanosti in s tem celega človeka. Ko se spominjam svojih gimnazijskih časov, kako sem si vso reč predstavljal, si mislil, kako nekateri flancajo o zahtevnosti, pa da se učijo tudi ponoči pa... da torej tako hudo gotovo ne more biti, mi zdaj ta misel zvabi ironičen nasmešek na obraz In celo na faksu, ko so nam pred prvimi izpiti govorili, katere knjige (strokovna literatura je praktično vsa v angleščini, nekako 700-2000 strani faktografije v tujem jeziku) moramo znati v celoti NA PAMET, sem si mislil, eh, kaki odstavek pa res lahko spustim tu pa tam... Jok, brate. Profesorji ti hitro dajo vedeti, kaj pomeni opraviti izpit in čeprav imaš na leto le 3 do 4 pogoje za vpis v višji letnik, prideš v precejšnjo zadrego, ko te kak bivši sošolec, ki obiskuje FDV, vpraša, koliko izpitov si že naredil Morda je to eden od razlogov, da se medicinci držimo "bolj zase", v svojem svetu, saj nas je po tej plati nekoliko težje razumeti in se nam morda na ta račun včasih godi majhna krivica. Ampak v redu, izpiti so ena plat medalje. Po drugi strani je medicina zelo zanimiv študij, ki sam po sebi pravi osebi nudi mnogo vznemirljivih trenutkov. Žal je režim na Ljubljanski MF tak, da se s kliniko bolj konkretno srečaš šele po opravljenem 3. letniku, tako da pravo vznemirjenje nekoliko počaka. Na predkliniki ti pokažejo le nekaj razkrajajočih se in s formalinom "odišavljenih" kadavrov, parkrat zabodeš injekcijo in to je to. Da pa stvar ne bi bila tako dolgočasna ( ), ti ta leta popestrijo številni poskusi strogo fizikalne narave pri pouku biofizike, računanju integralov, absorbcijskih koeficientov pri kemiji, megavznemirljivo opazovanje poteka elektroforeze in seveda mikroskopiranje v zelo obilnih porcijah. Tempo je peklenski in če nisi zelo prilagodljiv, se ti zna stvar kaj kmalu zafecljati. Naravnost občudujem kolege, ki so tako zavzeti in sposobni, da izpeljejo prav vse izpite v rednih rokih (takih je kakih 10 na generacijo od dvestotih...). V splošnem pa je tisti, ki zvozi vse prepreke tega faksa in doštudira na MF Lj, res lahko glavni frajer na vasi No, ne boste verjeli, tudi medicinci ga žuramo, in to pošteno. Žal pa ne tako redno kot drugi, temveč morda vsake tri tedne do en mesec eno noč, takrat pa gas do daske Študij bi priporočil predvsem tistim, ki ste zares absosmrkno prepričani, da je to tisto, kar si želite. Jaz recimo sem šel na ta faks bolj iz zanimanja do medicine kot zaradi same želje postati zdravnik, a zadnje čase se mi dozdeva, da počasi prevladuje slednja plat moje motivacije za študij in to je tisto, kar me vleče naprej. Če pa si lahko dovolim eno opazko povsem osebne narave - študij je zastavljen precej prezahtevno tudi za zelo sposobne, zato preživijo le najboljši. Tako je itak povsod, le da je tu vsa stvar še toliko bolj izrazita Maturante naj ne skrbi, matura praktično ni vredna omembe v primerjavi s tem, kar pride na faksu; vseeno pa je potrebno biti sprejet No, potem ko enkrat daš skozi vseh 6 letnikov splošne medicine ( ), te čaka sekundarij in potem specializacija, ki traja v odvisnosti od tipa specializacije 4 do 6 let, tako da resno začneš z delom šele nekje v 32. do 35. letu (odvisno od tega, koliko let vmes "izpustiš..."). O mater, sem se razpisal. Pa sem gotovo vsaj pol stvari pozabil Morda še na hitro par zadev... Profesorji - korektni, a blazno zahtevni glede znanja na izpitih. Kolegi - nekateri zelo v redu, drugi pa živijo preveč blizu "vrha sveta"... roko na srce, slednjim ne gre preveč zamerit Lahko mi zastavite še kakšno vprašanje, če vas zanima, rade volje odgovorim, če bom le mogel... Samo prosim ne me spraševat, zakaj vas zbada v kolku ali kako se znebiti tiste ogabne bule sredi čela, ker študij medicine pak ni zdravstvena šola - gre za znanost, spoznavanje mehanizmov delovanja, kasneje vzrokov in posledic za določene dogodke, šele potem pride neko aplikativno znanje... no ja, pa saj potem vidiš, kako se stvarem streže, v kolikor se za to odločiš Morda še to - če bi imel to priložnost, bi še dvakrat, ne, desetkrat konkretno premislil, če si res želim študirati medicino. Enostavno preveč dela je za enega normalnega človeka, in jaz, dasiravno se nimam za ne vem kako nesposobnega, po marljivosti na tem faksu ne kotiram ravno ne vem kako visoko. Morda je to razlog za dejstvo, da bi letos moral delati že 4. letnik Pravkar sem se zavedel, da bi lahko namesto tegale flancanja predelal že kakih 30 strani v knjigi... Junija me čakajo izpiti, tako da zdajle veselo letim Če koga še kaj zanima, pa le na dan z besedo.
LP
-
Naughty grl
- Kofetarica
- Prispevkov: 599
- Pridružen: 04. Sep. 2004 20:58
- Kraj: Lj
- Kontakt:
Naughty grl napisal/-a:Ojej InkognitO ... in jz se prtozujem k se morm 30 strani zivcevja v ucbeniku naucit
Uf ja, jz pa za kemične reakcije v celici..
Zdej sm vsaj še 1x bl zihr, da medicina ni zame.. Sm premal delavna, pa rajš mal bluzim..
Listen to the energy within. Go confidently in the direction of your dreams. Live the life you've imagined!
-
metuljčica
- Komunikatorka
- Prispevkov: 148
- Pridružen: 11. Okt. 2004 21:30
Moja sestrična tudi hodi na medicino, v gimnaziji je bila prav dobra vsa leta, maturo pa naredila z odliko. Pravi, da je težko in najbrž je res, saj je skoraj nič več ne vidim. Punca čepi le za knjigami. Pravi, da je treba delati sproti, da drugače ti nikakor ne znese.
In potem se pritožujem jaz, ko sedim za knjigami dvakrat na leto in še takrat mi je blazno težko Takega tempa jaz vsekakor ne bi zdržala. Medicina je le za tiste, ki si tega res zelo zelo želijo.
In potem se pritožujem jaz, ko sedim za knjigami dvakrat na leto in še takrat mi je blazno težko
Takega tempa jaz vsekakor ne bi zdržala. Medicina je le za tiste, ki si tega res zelo zelo želijo.Svet je okrogel zato, da ga obkroža prijateljstvo
Ne morem, de na bi še sama napisala svojega mnenja, saj ne morem verjeti, da bi si kar ustvarili mnenje na podlagi enega samega posta (ki ga je po mojem mnenju napisal nekdo, ki je bil bolj kot ne le v slabem razpoloženju ta dan, saj je sicer takšno črnogledost na našem faksu sicer težko zaslediti)!!
Sem študentka 1. letnika na medicini. Čeprav nimam za seboj še kakšne ogromne kilometrine učenja, moram reči, da sem do sedaj sproti opravila vse obveznosti, ne da bi se zraven preveč pretegnila. In na gimnaziji nisem bila odličnjakinja, daleč od tega! Sicer pa to, kakšen uspeh je imel kdo na gimnaziji, sedaj nima velikega pomena. Na medicini je najbolj pomembna samodisciplina in sprotno učenje. Res je, treba se je ves čas in veliko učiti, ampak če je tvoja želja zares postati zdravnik, potem mislim, da te "malo več" učenja od tega ne more odvrniti. Sama se raje sedaj bolj pomučim, da bom potem v življenju delala to, kar me veseli, kot pa da bi šla na nek drug fax, kjer je manj učenja, in naslednjih 30 let delala nekje, kjer mi sploh ne bi bilo všeč.
Da pa se čez teh 6 let da prebiti, govori že naša statistika, saj je prehod v višji letnik več kot 90% !
Tudi to, kar pravijo nekateri, da medicinci samo sedijo za knjigami, ni res. Ker pa nas ni tako malo, se seveda najdejo taki, ki zares po 10 ur na dan presedijo za knjigami in nimajo časa za kaj drugega, in tudi taki, ki si študij ne vzamejo tako resno in se ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi. Na koncu pa oboji naredijo izpite!
Sama zase vem, da le ob učenju ne bi zdržala. Ukvarjam se s športom (vsaj 2krat na teden), dobivam se s prijatelji in bolj ali manj grem vsak teden enkrat ven žurat. Čas si je le treba znati razporediti in ga čim več izkoristiti za učenje (ki ga, roko na srce, ni malo).
Tako da, kdor razmišlja o študiju medicine, naj si ne ustvari mnenja na podlagi enega medicinca. Tudi sama se spomnim, kako so me vsi strašili, da medicinci "nimajo življenja", ker se itak skoz učijo, pa sem vse vseeno vpisala, in ni mi žal!, saj šele sedaj vidim, da to ne drži! Študij je res težak, ampak ko enkrat postanem to, kar sem si zadala, sem prepričana, da mi ne bo žal
Tako da, kdor razmišlja o tem študiju, le pogumno!
Sem študentka 1. letnika na medicini. Čeprav nimam za seboj še kakšne ogromne kilometrine učenja, moram reči, da sem do sedaj sproti opravila vse obveznosti, ne da bi se zraven preveč pretegnila. In na gimnaziji nisem bila odličnjakinja, daleč od tega! Sicer pa to, kakšen uspeh je imel kdo na gimnaziji, sedaj nima velikega pomena. Na medicini je najbolj pomembna samodisciplina in sprotno učenje. Res je, treba se je ves čas in veliko učiti, ampak če je tvoja želja zares postati zdravnik, potem mislim, da te "malo več" učenja od tega ne more odvrniti. Sama se raje sedaj bolj pomučim, da bom potem v življenju delala to, kar me veseli, kot pa da bi šla na nek drug fax, kjer je manj učenja, in naslednjih 30 let delala nekje, kjer mi sploh ne bi bilo všeč.
Da pa se čez teh 6 let da prebiti, govori že naša statistika, saj je prehod v višji letnik več kot 90% !
Tudi to, kar pravijo nekateri, da medicinci samo sedijo za knjigami, ni res. Ker pa nas ni tako malo, se seveda najdejo taki, ki zares po 10 ur na dan presedijo za knjigami in nimajo časa za kaj drugega, in tudi taki, ki si študij ne vzamejo tako resno in se ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi. Na koncu pa oboji naredijo izpite!
Sama zase vem, da le ob učenju ne bi zdržala. Ukvarjam se s športom (vsaj 2krat na teden), dobivam se s prijatelji in bolj ali manj grem vsak teden enkrat ven žurat. Čas si je le treba znati razporediti in ga čim več izkoristiti za učenje (ki ga, roko na srce, ni malo).
Tako da, kdor razmišlja o študiju medicine, naj si ne ustvari mnenja na podlagi enega medicinca. Tudi sama se spomnim, kako so me vsi strašili, da medicinci "nimajo življenja", ker se itak skoz učijo, pa sem vse vseeno vpisala, in ni mi žal!, saj šele sedaj vidim, da to ne drži! Študij je res težak, ampak ko enkrat postanem to, kar sem si zadala, sem prepričana, da mi ne bo žal
Tako da, kdor razmišlja o tem študiju, le pogumno!
-
Naughty grl
- Kofetarica
- Prispevkov: 599
- Pridružen: 04. Sep. 2004 20:58
- Kraj: Lj
- Kontakt:
T-e-a; glede izbirnih predmetov...če izbiraš med kemijo in fiziko, potem bi ti priporočala fiziko (sicer je še najbolje oba!) Sama sem imela na maturi kemijo in moram priznati da sem se morala veliko bolj namučiti, da sem preštudirala vso snov, medtem ko je bilo tistim, ki so jo imeli za maturo, to veliko lažje. Za kemijo pa do sedaj še nisem ugotovila, da bi mi predznanje zelo pomagalo.
Je pa res, da je najpomembneje, da izbereš predmet, pri katerem boš na maturi dobila največ pik. Ko pa si enkrat na medicini pa mislim, da se da naštudirati vse, le dovolj priden moraš biti!
Sama sem imela na maturi kemijo in moram priznati da sem se morala veliko bolj namučiti, da sem preštudirala vso snov, medtem ko je bilo tistim, ki so jo imeli za maturo, to veliko lažje. Za kemijo pa do sedaj še nisem ugotovila, da bi mi predznanje zelo pomagalo.
Je pa res, da je najpomembneje, da izbereš predmet, pri katerem boš na maturi dobila največ pik. Ko pa si enkrat na medicini pa mislim, da se da naštudirati vse, le dovolj priden moraš biti!
Jst tud upam da se bom cez mal vec kokr en let prdruzla nasima medicincoma . Pa kokr sm jst slisala od ene kolegice k je na medicini tud prav da ni tok hudo. Itak je pa usi vemo da se je full lazi naucit neki kr te zanima kokr pa neki kr te ne zanima pa ceprov je tega manj. Sestra od te kolegice k je na medicini clo prav da se ni vidla cloveka k bi z vecjim veseljem studiru kokr ona.
Drgac sm pa bla na informativcih pa na solo nm je prsu predavat bivsi student medicine. In je reku da k se 1x prebijes cez prve tri letnike pol sploh ni panike. Prej si mors pa kdaj uzet ksno noc za ucenje sam take panike pa spet ni. Tud glede omejitve si lah pomirjena k kokr sm jst gledala ni tok visoka. Okol 80 pik s tem da je postopk stetja mal drugacn. U knizci kjer mas primer tega stetja pik je bil dijak u 3. letniku se clo dobr pa je prsu na medicino
.
Za izbirn predmet sm pa jst zbrala biologijo. Je tud un modelck k je prsu predavat reku da zlo prov pride k tem vec izrazov pozans.
. Pa kokr sm jst slisala od ene kolegice k je na medicini tud prav da ni tok hudo. Itak je pa usi vemo da se je full lazi naucit neki kr te zanima kokr pa neki kr te ne zanima pa ceprov je tega manj. Sestra od te kolegice k je na medicini clo prav da se ni vidla cloveka k bi z vecjim veseljem studiru kokr ona.
Drgac sm pa bla na informativcih pa na solo nm je prsu predavat bivsi student medicine. In je reku da k se 1x prebijes cez prve tri letnike pol sploh ni panike. Prej si mors pa kdaj uzet ksno noc za ucenje sam take panike pa spet ni. Tud glede omejitve si lah pomirjena k kokr sm jst gledala ni tok visoka. Okol 80 pik s tem da je postopk stetja mal drugacn. U knizci kjer mas primer tega stetja pik je bil dijak u 3. letniku se clo dobr pa je prsu na medicino
.
Za izbirn predmet sm pa jst zbrala biologijo. Je tud un modelck k je prsu predavat reku da zlo prov pride k tem vec izrazov pozans.
