
Z enimi zadevami se res nočem ubadat pa jih pač pustim potlačene za kasnej, ker o njih nočem razmišljat in se morit s tem. Če sploh kdaj nameravam... Kakšno stvar je bolš pozabit po mojem.

Preteklost je preteklost. Carpe diem!

Tist k mi noben nič ne more pa po moje kaže na moj odnos do življenja. Nič me ne bo tok zbilo, da se ne bi pobrala v zlo kratkem času. Tut zato najbrž, k se zjokam big time, pol pa odklop in ne razmišljam več o tem --> in potem pride do povezave teh dvojih sanj!


Sem mela že near-death-experience, pa se nisem popolnoma nič zamislila o svoji umrljivosti, damn it...


Ah klinc, zame res velja ta stavek v mojem podpisu.


Kdo sploh rabi te knjige, jaz to itak že vem, sam nisem še nikol o tem razmišljala...

Sam a bi mogoče morala h psihiatru?
