Sej bi že prej, če bi zbrala pogum pa si upala priznat, da je to res konec in da se že neham 1x slepit in upat, da bova še kdaj skupaj......
No, na kratko, če slučajno kero zanima.....skupaj sva bla 3 leta in 3 mesece.....januarja me je pustil, ker je rekel, da ne čuti več do mene kot do punce, me pa ma ful rad kot prijateljico.
Aja, skupaj sva živela že več kot pol leta, pol pa januarja ta šok. No, do te nedelje sem skozi upala da bodo njegova čustva nazaj, da si bo spet želel bit z mano.....skratka ja, htela sem, da bi bila nazaj, čeprav na momente sploh ne vem, če je to pametna ideja, po vsem tem, kar se je že zgodilo.
Skratka, pred dobrim tednom sem začela prebolevat, čeprav me je že pustil pred tremi meseci.....ampak nekako ni blo tega občutka, ker še dejansko zdaj živiva skupaj....
Teden dni nazaj pa sem se pogovorla malo sama s sabo

Se celo veselila, da se bom odselila, čeprav me je majcink strah te spremembe. No, njega ta vikend ni bilo in ko je prišel v ponedeljek nazaj, je bil celi sladki.
Mi je danes povedal, da mu je začelo spet nazaj dogajat in da me je pogrešal. Mislim, nekdo ma pa res smisel za humor tam gori

No, danes ga je že minlo, ker sva se polovico dneva pogovarjala o "naju", tega pa noče, ker bi rad ugotovil, če sva lahko normalno prijatelja, brez da se pogovarjava o "naju" (ko sva bila še skupaj). Pravi, da če bi lahko zdaj ta mesec funkcionirala samo kot prijatelja brez teh pogovorov, da bi se najverjetneje tudi njegova čustva spremenila (bi najverjetneje želel biti z mano nazaj), ker so mu zdaj ti pogovori preveč naporni.
Smešno mi je, ker ko sem se po več kot 3 mesecih odločla, da je pa zdaj to res to in da ni več upanja, pa se mi drugi dan vse obrne. Čeprav zdaj spet bolj švoh kaže, ker sem jaz danes s pogovori o naju spet pritiskala nanj in vse uničla od ponedeljka.
No, zdaj bova ta mesec probala, če sva lahko prijatelja. On pravi, da bi se njegova čustva spremenila, če ne bi bilo več teh pogovorov in bi lahko bila normalna prijatelja. Vem, da sva prijatelja lahko, skrbi me, ker mam jaz vedno kake ideje se za pogovarjat. Tako da mam zdaj nalogo, da sem 4 zedne super prijateljica, ki ne mori s pogovori.

Držite pesti, da mi uspe. Vsakič, ko bom mela ideje se kaj globokega z njim pogovarjat, bom raje sem kaj napisala.

Če mi bo uspelo dat 4 tedne mir (to je moj cilj) in se stanje pri njemu ne spremeni, pol pa bom itak vedla, da me samo nateguje in bom lahko zaključla to poglavje. Zdaj še mam upanje, da če je to res edina ovira, potem bo šlo skozi, če pa je kikirikije prodajal, pa se bo itak pol vidlo.
Ampak potem bom jaz mela mirno vest, ker bom vedla, da sem vse naredila in bom lahko šla naprej. Torej, 4 tedne brez pogovorov o "naju". Pa še v glavi si morem poštimat, da bom res verjela da sva samo prijatelja in ne upala na kaj več, ker če po 4 tednih ne bo sprememb, pol bom zopet

Hja, tak napisano mi je malo smešno, da bodo 4 tedni zdaj vse spremenili....ampak v moji glavi je to še zadnja šansa in če je res vse, kaj morem naredit (kot pravi on), da mu dam mir in ne težim s pogovori, pol bom zdaj to tudi naredila (oz. bla tiho).
Uf, sem bla dolga......pa zmedeno je tudi napisano....pozna ura al kaj...samo sem mogla dat vse to ven iz sebe (se je nabiralo 3 mesece):oops:
Punce (tudi fantom ni prepovedano) držte pesti zame, bom zelo vesela:) Če pa se kateri zdi da je to samo nategovanje in oslarija pa naj tudi napiše......vsako mnenje je dobrodošlo:)
Nočka!