PlayLejdi napisal/-a:Mene je strah biti samo, ker potem san na njega mislim...in ni prijetno....ko jokas, ko neves kako splavati na povrsje iz te bolecine.
Komaj se prebijam iz minute v minuto, iz ure v uro, iz dneva v dan...ne morem nič jest, ful težko diham....tako mi je težko, da res več nevem kako naj si olajšam to bolečino.
Oh ja, poznam to.
Midva sva se včeri razšla (sva bla že 3 tedne neki na tem), celo noč nism spala, ob 7h zjutri sm bla že na faksu in do tega trenutka sam na njega mislim. In ja, povedu mi je, da neki muti z drugo. In to mi je naredu lih po tem, ko sm nehala bit panična za vsako stvar in sm se nehala sekerat, ker mi je 1000X reku, da se to ne bo nikol zgodil (živiva zlo deleč narazn). Najbol grozn mi je, ko pomislm na vse obljube in na vse, kar mi je reku, na vse lepo, kar sva dala skoz, na to, da sm res misnla da je to to ... In ne vem kako naj si zbijem njegove besede z glave ... Tok me boli vse, prejokala sm še pa još, pa se počutm vedno slabš, ne bolš.
Res upam da bi minil, ker je eden najbol groznih filingov, k jih lahko človek občuti.
ljudje smo ne samo racionalna ampak tud čustvena bitja in ta glup dedec, ki si te ne zasluži, je nekdo, ki ga imaš najrajši na svetu.
vsi rajši gledamo na našo prihodnost kot neki lepega kar nas še čaka ... je tak? 
