zato tudi po eni strani nočem z njim končat...sej ne rečem, d je naša zveza slaba, ampak tko...k dobim kšne fleše pole zčnem o tem razmišlat...Kako ga osvojiti, če ima punco?
Mimi_M napisal/-a:ma ja, saj tja do kakšnega 23. leta sem tudi jaz bolj kot ne živela v pravljici in si mislila, da bo tako vedno,
ampak človek se spreminja, vsi se spreminjamo, odraščamo, dozorevamo in čisto lahko se zgodi, da otroka, ki sta bila skupaj srečna pri 18ih, postaneta pri 25 čisto drugačna človeka, si postajata različna
in edino pravilno je, tudi če samo eden od njiju ne čuti več tiste sreče kot na začetku, da si data prosto pot in poiščeta srečo drugje.
Tudi jaz pravim, da moramo bit čimbolj realni, zavedat se, da je vse mogoče, ne jemat svojega partnerja kot nekaj absolutnega in večnega, ker v tem primeru se večini podre življenje, če jih le-ta zapusti.
Vidim zdaj primer v svoji bližnji okolici kako je s punco, ki je resnično mislila, da je njeno življenje pri 26 "končano", bo tako ostalo naslednjih 50 let,
potem pa je njen tip spoznal žensko, s katero se menda ujame nenormalno dobro, tako kot se onadva nikoli nista,
samo jaz verjamem, da on tud vedel ni, da lahko obstaja nekje zunaj ena, s katero ga čaka povsem drugo življenje.
Če pač izkusiš vse samo z enim človekom, ne veš, ali bi lahko bil z nekom drugim bolj srečen.
To je pač moje mnenje.
Ja, Mimi M jst sm tut misnla, da bo večno, čeprav mi je bil prvi resn in sva bla skupi od mojga 16 in njegovga 18. leta več kot 10 let .....sej so bli kdaj kkšni pomisleki, ampak nč resnga....in pol kr naenkat puf - konec pravljice.....sm misnla, da bom kr umrla, ker ne bom nbenga tko fajn najdla
....ampak zdej po dveh mescih pa že razmišljam podobn kt ti .... mogoče pa to sploh ni blo to in bo s kom drugim veliiiik lepš....vsaj upam tko 
uršy, ko sm v drugi temi brala, kaj je s zabo, sploh nism mogla verjet, da je to res... čeprav se mi zdi (sicer pa nisi dost pisala o tem), da si dost dobr prenesla? 
Čeprav morm priznat, da ko sva midva po 9 letih končala, je tist filing, kaj sm zgubila in da ne bova nikol več skupi (nekaj do tedaj nepredstavljivega) prišel za mano po kakšnih 3 mesecih, ko sva se enkrat dobila... sam pol se pač moraš sprijaznit, saj ti drugega ne preostane.
Čeprav morm priznat, da ko sva midva po 9 letih končala, je tist filing, kaj sm zgubila in da ne bova nikol več skupi (nekaj do tedaj nepredstavljivega) prišel za mano po kakšnih 3 mesecih, ko sva se enkrat dobila... sam pol se pač moraš sprijaznit, saj ti drugega ne preostane.
~NIA~ napisal/-a:dejansk sm bla podzavestno prepričana da tazga tipa kot sm ga mela nebom več dobila (v vsaki stvar sva se štekala, nikol se nisva resno skregala, vsak vikend sva bla skp itd..)
Kot lahko razberem, sta se res mela z bivšim ful fajn. Zakaj sta pa pol sploh končala? (Če lahko vprašam.)
As the shadow follows the body,
As we think, so we become.
As we think, so we become.
^^ Thnx za odgovor. Tudi jaz vem kako je, če se s tipom vidiš le čez vikende in podobne fraj dneve. On je študent v LJ jaz pa vezana na svojo malo gimnazijo... vendar nama uspeva, znam usklajevati žuranje in čas, preživet z njim, čeprav je večinoma težko.
Sem pa vesela zate, da se maš zdaj še lepše kot z bivšim.
Sem pa vesela zate, da se maš zdaj še lepše kot z bivšim.
As the shadow follows the body,
As we think, so we become.
As we think, so we become.
