jst sem se jih pa včasih bala..no desetletje nazaj...in potem ko sem bila v bolnici in preživela nekej dni na pediatričnem kirurškem oddelku in videla marsikaj, sem se jih nehala bat..vsi tisti otroci z prirojenimi napakami, kateri niso mogli govorit, kateri niso znali razmišljat tako kot jaz, vso mnenje se mi je spremenilo...in do njih čutim neko toplino...ubistvu mi je prav lepo videt človeka, ki ej neglede na to akšen je, zelo srečen...tako srečen da so srečni še vsi okoli njega...resda ne poznajo vseh problemov povezanih z "normalnim " življenjem, ampak imajo sami en velik, največji problem..pa so vseeno srečni..ne pa potem vse čile in zdrave folke pslušam kako je nim bed zarad tega pa tega pa tega, kateri prolemi pravzaprav niso nič vprimerjavi z njihovimi..pa imajo take izraze na obrazu, kot da bodo lih kar postrelil vse skupaj...zdravje je pač človekova najpomembnejša sreča in če boš zdrav imaš lahko tudi vse ostalo..če pa zdravja ni, potem težko uresničuješ želje dalje...
uglavnem jst nobenih ljudi z raznimi hibami in telesno in metalno nerazvitostjo ne gleda postrani in jih en obsojam..prav rada jim pomagam...tudi starim ljudem, ki rcimo sami en zmorejo nest vreč iz trgovine do avta, priskočim na pomoč..saj me nič ne stane..zakaj nebi?!
mi je pa ogabno ko se nekateri zgražajo in delajo norca iz takih ludi..to bi vse postrelila...mislm razvajene koke, da si upajo kej tazga spoh

tudi oni so ljudje, tako kot mi...zakaj bi jih tolerirali drugače?
in predvsem vedno znorim če kdo parkira na mestu za invalide..zakaj, d abi bil bližje vratom, ko pa imaš čile in zdrave noge

ta ignoranca je sicer najmanjša ampak najbolj svinjska....jst bi takim take kazni nabila, d abi jih cel let odplačeval..že zato ker ne spoštujejo potreb drugačnih!