Nevem kako bi se poimenovala, nisem pravi ateist. Vseeno se mi zdi da je nekaj. Ampak ne bog v obliki moškega oz. človeka. Nekako se mi res zdi da se vse zgodi z razlogom, ampak ne da ima nekdo že zacrtano pot zame,(kot je ze ena opisala v zgornjem postu da tako pravijo ateisti
) in če že moram nekaj višjega spoštovati je to zame narava, v katero pa res verjamem da nas je sposobna uniciti oz. obvarovati glede na to kako se bomo mi obnašali do nje. Nevem, po moji logiki nas ne bo noben bog resil če pride do popolnega uničenja Zemlje. 
Sem pa doživela že precej neprijetnih trenutkov v življenju. In takrat bi lahko rekla, da Boga ni, da če bi bil, bi se vse drugače razpletlo. Ampak je moje mnenje da bi vendarle lahko bilo še hujše. Pa tudi nekaj sem se naučila iz teh izkušenj kar mi bo mogoče v nadaljnem življenju prišlo prav.
in so to čist drugač predstavlam. moje razmišljanje je če že tako častimo Boga,pa kaj use je za nas storu pa d Bog use reš use težave sam d mormo molit za to...če bi res Bog lahko use na svetu odločal kakor ns uči katoliška vera zakaj potem nismo usi srečni? zakaj so pol vojne na svetu?zakaj so nekateri bolni? enostavno ne razumem...zato mi je tut bad hodt u cerkev..ampak starčem ne morm rečt ker potem bi me enostavno zasovražil...kako si pa vi predstavljate use to?..Bog?...Jezus?..čudeži?..vera?
Pa nekaj mora obstajat, da vse to deluje 
