naslednji dan pa je ugotovil, da nisva za skupaj in da je bolje, da ostaneva prijatelja. in kaj se je zgodilo? od takrat ga nisem več videla. nekaj časa sva se menila za kavo, pa je vedno prišlo kaj vmes z njegove strani. 
moško-ženska prijateljstva so zelo delikatna stvar, skoraj vedno pride, do privlačnosti z ene strani. z obeh redko. zato mislim, da je škoda prijateljstva, samo zaradi nekih trenutnih občutkov, nekih iskric, ki so se zanetile med vama. sam najbolje veš, kaj je pametno naredit, navsezadnje si njen prijatelj in jo dobro poznaš. jaz bi se vprašala, ali je vredno tvegati prijateljstvo, zaradi nekaj trenutkov sreče, ki je morda minljiva. po drugi strani pa...če ne boš poskusil, ne boš nikoli vedel.
Sva pol še parkat mau bluzila (čeprou je on meu eno kao punco, ampak mu očitno ni pomenla res nč), pomagu mi je rit rešvat pred prej omenjenim primitiucem... Pol je pa začeu z eno treto (zato kr se mu je zdel, da ga bi mela js sam za "umes") in je blo med nama na zlo grd način usega konc. Takt k sm se js zagrela, se je on odmaknu. Blo je par hudih ur, k so padale take in drgačne izjave... Najbol neumn se mi zdi to, da je reku, da ne morva bit skp, zgolj kt prjatlco me pa tut ne more met, kr bo name vedno gledu drgač 
)...
. Pa nč mi ni moril al drezal vame al sploh karkol v tem smislu, kdaj bova hodila itd ... Pač dal mi je čas. Sm mu rekla, da žal med nama nikol ne bo nič. Pol pa kr naenkrat ... bum 
hehe. IN zdej bova kmalu praznovala prvo obletnico, tok srečna z njim ...
