tud sama sem vzgojena v krščanskem duhu, vedno smo mogli hodit v cerkev, met opravljene vse zakramente, doma so še kar pobožni, grejo vsako nedeljo v cerkev. v drugem razredu sem mogla celo brat berila pa te fore.. čeprav še dojst velka nisem bla, da bi sploh vidla čez oni ( ka je že to? ) steber

so mi mogli nastavit stol da sem stopla gor. drugače so nas pa vedno silili k mašam, pozimi hodit peš po temi, v snegu do cerkve, ono prebrat, pol pa nazaj domo, ena 2 km. + vsako nedeljo, redno hodit k verouku, pisat naloge, pomagat čistit cerkev.. ok, po birmi se je nekot umirlo, postavla sem se zase, zarad tega stališča so me tud dostikrat pretepli (pa taka vera v boga?). ok, pol čez celo leto se mi je uspelo izmuznit ene parkrat, potem sem se pa preselila na vrh hiše, uredila sobo, ob nedeljah zaklepala.. v cerkev me spravijo samo še pomembne maše (npr. obletnica smrti), drugače pa se mi zdi da samo vlečejo denar.. domači so vedno prispevali, češ to je pomembnejše od vseh ostalih stvari, pač 1 mesec ne bomo zapravljali (zdaj pa vrag ko grejo cene gor, njihova plača navzdol)..
pri spovedi pa tudi nisem bla že 6 let, župnik moralizira če rečeš da si se včasih malo zlagal..
tu v bližini pa je super cerkev, maše so kratke, župnik je duhovit, poln energije.. tja se pa rada podam na sprostitev kdaj po večerih, je prav prijetno. vse je odvisno od posameznika, na kakšen način prikaže vero.
v boga sicer ne verjamem, verjamem pa v neko bistvo, v nekaj zaradi česa je vera nastala, neko bit, silo. zvečer pred spanjem mislim na te stvari..
verski spori se mi zdijo čista bedarija, vsi bi lahko skupaj verovali v nekaj višjega, ne pa da se kregajo med samo, pobijajo, itd itd.
potrebno pa se mi zdi znebiti tudi vseh predsodkov o rasah, verah, niso vsi isti, žal pa še večina verjame v te "stereotipe".
brez sporov bi bil svet lepši
