
najprej ima vsakdo rad sebe ...sicer v njemu sploh ne bi bilo dovolj nastale ljubezni, za jo deliti drugim..
ce pomislim koga imam rada: fanta , sestro, brata, prijatelje, domače živali, starse,... tudi sovražnike(morda, ker mi z nasprotovanji vlivajo moč nasprotovanja in dodajo še svoj delež k želji po življenju in v njem doseči-se jim upreti)

, a njih imam le zato ker živim v tem času in prostoru, če bi živela kje drugje bi me obkrožali drugi ljudje, torej bi bila "prisiljena" imeti rada druge.Težko je tudi določiti koga od imam bolj in koga manj rada, odvisno je od tega koliko "imam te rad" ta oseba poklanja meni.
najraje pa imam???? newem!

včasih sem najraje imela svojo ljubezen, s katero sva se kasneje razšla, jo preobolela... in ne morem relči da mi danes kaj posebnega pomeni...ravno tako je bilo s prijatelji, s katerimi nismo več v stikih
zato mislim da je- imeti najbolj rad (če izločime sebe) le vsota prejemanja ljubezni(sicer je ne moremo niti dajati), ki pa je v vsakem trenutku drugačna, prejeta od različnih ljudi!