pravjo d pri prebolevanju pomagata dve stvari....čas in nova ljubezen...
men je mami zdej enkrat dala čist enostaven nasvet....rekla je, prava ljubezen ne boli....noben fant k te ma res rad, te ne bo prizadel in ne boš zarad njega nikol solzic pretakala, ker dejansko čist noben tip jih ni vreden!!!
Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?
S fantom, s katerim sva skupaj skoraj 5 let, sva se znašla v situaciji, ki nikamor ne pelje 
.
Pred dobrim mesecem sva se hudo sprla in takrat mi je rekel, da ne more bit več z mano, ker ga je vse skupi minilo. Končala sicer nisva, sva se pa zmenila, da bova pustila času čas in videla kam bodo stvari pripeljale.
U bistvu sem že v eni drugi temi pisala kaj se je dogajalo med nama (
http://forum.cosmopolitan.si/viewtopic.php?t=7147&start=45), ker pa nisem dobila nobenega odgovora, bom probala še tuki.
Jaz si želim situacijo urediti, pa če to pomeni da bova šla narazen, pa naj bo tako. On se temu izmika in "nikoli nima časa". Glih danes mi je rekel, da mu ni vseeno zame, da me ima še vedno rad, da bi po eni strani rad končal, pa drugi pa spet ne. Da pa ne more biti več z mano samo zato, ker sem mu preveč težila in imela na trenutke kakšne ljubosumne izpade.
Vem da to nikamor več ne pelje. Vse prijateljice mi pravijo naj jaz potegnem črto, če se je sam ne upa. Vendar je to meni težko, ker ga imam preveč rada .
Pogrešam ga, ker se ne slišiva prav pogosto. Videla ga nisem že en teden. Preveč se tudi obremenjujem s tem, kako preboleti človeka, ki ga ljubiš. Sem zelo občutljiva oseba, ta situacija me je tako prizadela, da sem zarad samih živcev izgubila 7 kg.
A je že katera imela podobno situacijo, ko se je fant izogibal temu, da bi se usedla in dejansko pogovorila oziroma se je fant izogibal koncu?
Hvala za vaše odgovore.
.
Pred dobrim mesecem sva se hudo sprla in takrat mi je rekel, da ne more bit več z mano, ker ga je vse skupi minilo. Končala sicer nisva, sva se pa zmenila, da bova pustila času čas in videla kam bodo stvari pripeljale.
U bistvu sem že v eni drugi temi pisala kaj se je dogajalo med nama (
http://forum.cosmopolitan.si/viewtopic.php?t=7147&start=45), ker pa nisem dobila nobenega odgovora, bom probala še tuki.
Jaz si želim situacijo urediti, pa če to pomeni da bova šla narazen, pa naj bo tako. On se temu izmika in "nikoli nima časa". Glih danes mi je rekel, da mu ni vseeno zame, da me ima še vedno rad, da bi po eni strani rad končal, pa drugi pa spet ne. Da pa ne more biti več z mano samo zato, ker sem mu preveč težila in imela na trenutke kakšne ljubosumne izpade.
Vem da to nikamor več ne pelje. Vse prijateljice mi pravijo naj jaz potegnem črto, če se je sam ne upa. Vendar je to meni težko, ker ga imam preveč rada
.
Pogrešam ga, ker se ne slišiva prav pogosto. Videla ga nisem že en teden. Preveč se tudi obremenjujem s tem, kako preboleti človeka, ki ga ljubiš. Sem zelo občutljiva oseba, ta situacija me je tako prizadela, da sem zarad samih živcev izgubila 7 kg.
A je že katera imela podobno situacijo, ko se je fant izogibal temu, da bi se usedla in dejansko pogovorila oziroma se je fant izogibal koncu?
Hvala za vaše odgovore.
ja, any, jz sm mela tako podobno zvezo.. zadn let je bil grozn... več al mn sva se samo prepirala, kregala, iz njegove strani je blo varanje, laganje iz moje posledično ljubosumje... nikol se nisva znala pogovort oz. jz sm se hotla, on se ni hotu... jz sm mu pol konc dala, ker mi je blo dost tega in sm pol tud ugotovila, da mi le ni tok pomenu, kokr sm pa jz misnla...
se strinjam z ursyno... pejt k njemu domov in mu reč, da si se pršla pogovort... pa nč mu povedat, da pridš, ker drgač ga ne bo doma, glede na to, da se že zdj izogiba temu pogovoru... če se pa ne bo hotu pogovort in s tem rešt situacije, pol pa očitno ni zate in mu ni tok do tebe, kokr bi mu mogl bit...
se strinjam z ursyno... pejt k njemu domov in mu reč, da si se pršla pogovort... pa nč mu povedat, da pridš, ker drgač ga ne bo doma, glede na to, da se že zdj izogiba temu pogovoru... če se pa ne bo hotu pogovort in s tem rešt situacije, pol pa očitno ni zate in mu ni tok do tebe, kokr bi mu mogl bit...
Midva se nisva veliko kregala. Imela sva mogoče 4 resne fajte, drugače pa ne.
Pred tem kregom je bilo vse super. Avgusta sva bila na morju, kjer sva se imela fenomenalno, potem sem nekaj časa bila pri njemu, ker je bil sam v veliki hiši in vse je blo res super do tistega 17. septembra .
Tud zato mi ne gre v glavo, kako ga lahko mine čez noč.
Kar se tiče varanja, hvala bogu, ga ni bilo. Je človek, ki bi naredu ne vem kakšno neumnost, varal punce pa nebi. Njegova vest bi ga požrla. To mi ni povedal sam on, ampak tudi njegova mama, sestra in vsi njegovi prijatelji. Zakaj sem bila potem ljubosumna, še sama ne vem.
Tip dobro zgleda in pičkice so se dost motale okol njega. In to me je motilo. Drugače pa on sam mi ni nikoli dajal povoda.
Mogoče je res najboljš da grem kar do njega. Spotoma pa vzamem še vse moje stvari, ki jih imam tam.
Pa še v nedeljo me je "opomnil", da naj se v službi ne pozabim zment za 2 dni frej v decembru, da bomo šli bordat.
Pred tem kregom je bilo vse super. Avgusta sva bila na morju, kjer sva se imela fenomenalno, potem sem nekaj časa bila pri njemu, ker je bil sam v veliki hiši in vse je blo res super do tistega 17. septembra
.
Tud zato mi ne gre v glavo, kako ga lahko mine čez noč.
Kar se tiče varanja, hvala bogu, ga ni bilo. Je človek, ki bi naredu ne vem kakšno neumnost, varal punce pa nebi. Njegova vest bi ga požrla. To mi ni povedal sam on, ampak tudi njegova mama, sestra in vsi njegovi prijatelji. Zakaj sem bila potem ljubosumna, še sama ne vem.
Tip dobro zgleda in pičkice so se dost motale okol njega. In to me je motilo. Drugače pa on sam mi ni nikoli dajal povoda.
Mogoče je res najboljš da grem kar do njega. Spotoma pa vzamem še vse moje stvari, ki jih imam tam.
Pa še v nedeljo me je "opomnil", da naj se v službi ne pozabim zment za 2 dni frej v decembru, da bomo šli bordat.
Sam mi je rekel, da res ne ve kaj bi rad. Saj pravim, da mi je danes rekel, da bi po eni strani rad da je konec, po drugi pa ne.
Jaz sem 22, on pa 24. In ja, razmišljala sva tudi o skupnem stanovanju, ko bi jaz prišla mal do financ. Baje mu jaz odgovarjam v vseh pogledih in sem zanjga idealna, sam mam pa svoje fore. To mi je zaupal njegov prjatu, ker je videl kako se čist preveč sekiram.
Prehitro se mu je pa odvijalo pred enim tednom, ko sva ponovno pršla skupi. Ko me je sam vabil domov spat, hodila skupi ven itd. Pol pa kr spet bum... da sva spet prehitro štartal. Mah ubija me tole.
Jaz sem 22, on pa 24. In ja, razmišljala sva tudi o skupnem stanovanju, ko bi jaz prišla mal do financ. Baje mu jaz odgovarjam v vseh pogledih in sem zanjga idealna, sam mam pa svoje fore. To mi je zaupal njegov prjatu, ker je videl kako se čist preveč sekiram.
Prehitro se mu je pa odvijalo pred enim tednom, ko sva ponovno pršla skupi. Ko me je sam vabil domov spat, hodila skupi ven itd. Pol pa kr spet bum... da sva spet prehitro štartal. Mah ubija me tole.
hm, ne zamerit, ampak men se zdi tale tvoj dečko zelooo otročji. v vsem mu odgovarjaš, ampak maš svoje fore? halo??? sej ma vsak človek svoje fore! in to, da sta prehitro štartala? da si drzne tako bedarijo po petih letih prijavt...
mogoče bi res mogla bit ti tista, ki potegne črto. ker tut če zdej reče, da se je skuliru in da sta lahko spet normalno par, ti skoz ostane v glavi "kaj če ga spet kej tazga prime".
mogoče bi res mogla bit ti tista, ki potegne črto. ker tut če zdej reče, da se je skuliru in da sta lahko spet normalno par, ti skoz ostane v glavi "kaj če ga spet kej tazga prime".
...just breathe...
Ursyna napisal/-a:res po 5 letih je nemogoče prehitro štartat!povej kdo je, pa kje živi da ga pretepemo
da!
gremo navalit na njega, useh nas pa ne bo mogu zavrnt, tko da se bo mogu pogovor
sam res mi ni jasn, da po petih letih kr naenkrat prbije, da gre vse prehitr... ne vem no, jz če bi bla z nekom pet let, pol bi vedla- al hočm bit še naprej z njemu al pa je to to in bo konc...
joj joj, upam, da bosta rešla tko, da bo zate dobr, ker vrjamem,d a je tole velik psihičn pritisk
Punce v vsem se popolnoma strinjam z vami. Vedno sem mislna, da sem mogoče pa res jaz mal čudna, pa vidim, da je on totalni .....
Nimam ti kaj zamerit, saj nisi edina, ki mi je to rekla. Njegovo obnašanje pri tej zadevi je res otročje.
Sej to je, k ne ve.
Jaz tud upam da to rešiva. Pa u bistvu sploh ni važno kako. V teh slabih dveh mesecih bi se sigurno že vsaj malo pobrala. Tako pa mi je na trenutke ok, potem se stvari odvijajo na bolš in potem spet vse po starem .
hm, ne zamerit, ampak men se zdi tale tvoj dečko zelooo otročji.
Nimam ti kaj zamerit, saj nisi edina, ki mi je to rekla. Njegovo obnašanje pri tej zadevi je res otročje.
ne vem no, jz če bi bla z nekom pet let, pol bi vedla- al hočm bit še naprej z njemu al pa je to to in bo konc...
Sej to je, k ne ve.
Jaz tud upam da to rešiva. Pa u bistvu sploh ni važno kako. V teh slabih dveh mesecih bi se sigurno že vsaj malo pobrala. Tako pa mi je na trenutke ok, potem se stvari odvijajo na bolš in potem spet vse po starem
.
Ojla!
no...moj primer...
S fantom sva "skupaj" že dve leti in tri mesece. v tem času sva šla dostikrat narazen. največ za dva meseca. je moj prvi resni fant in jaz njegova punca. imam ga zelo rada, ampak sem zelo ljubosumna...zelo se bojim, da bi me nehal imeti rad. za sabo nimam lepega otroštva. zaradi očeta. mami ga ni zapustila, čeprav bi ga po mojem mnenju morala. živimo skupaj. zaradi vsakdanjih družinskih prepirov, sem zelo nezaupljiva in nesamozavestna. fanta imam zelooo rada. zaradi svojih strahov mu nenehno ponavljam, da me on itak ne mara...
da mu sploh ni kul z mano. bolj ko mi govori da me ima rad, slabše je. ne morem si pomagat. ko se razjezim, rečem veliko stvari, ki jih drugače niti slučajno ne bi.
ne zdi se mi fer do njega da še naprej vztrajava v tej zvezi. vem, da ga dušim, vendar si ne morem pomagati.
mogoče bi res morala iti narazen za vedno, vendar si ne predstavljam življenja brez njega. ko sva bila najdlje narazen, me je nekdo drug osvajal...mi postal všeč, vendar me je nekaj vleklo stran od njega. v njem sem iskala svojega takrat bivšega.
zdaj sva skupaj in se kregava...kadar je pri meni doma vse narobe.
problem je tudi v tem da živiva 20km narazen (v eno smer) in s ezelo malo vidiva
najbolj mi je všeč, da sem z njim lahko res to kar sem, se mi ni treba pretvarjati in igrati. lahko "bleknem" karkoli čudne, se mi bo samo zasmejal.
poskušala sem ga že pustiti, vendar ne morem...preveč me je strah življenja brez njega. preveč ga imam rada da bi ga prepustila drugi. preveč ga imam rada da ga ne bi več vsak dan slišala.
nočem mu več uničevati življenja s svojo prisotnostjo, vendar ne vem rašitve za to...
HELP!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
no...moj primer...
S fantom sva "skupaj" že dve leti in tri mesece. v tem času sva šla dostikrat narazen. največ za dva meseca. je moj prvi resni fant in jaz njegova punca. imam ga zelo rada, ampak sem zelo ljubosumna...zelo se bojim, da bi me nehal imeti rad. za sabo nimam lepega otroštva. zaradi očeta. mami ga ni zapustila, čeprav bi ga po mojem mnenju morala. živimo skupaj. zaradi vsakdanjih družinskih prepirov, sem zelo nezaupljiva in nesamozavestna. fanta imam zelooo rada. zaradi svojih strahov mu nenehno ponavljam, da me on itak ne mara...
da mu sploh ni kul z mano. bolj ko mi govori da me ima rad, slabše je. ne morem si pomagat. ko se razjezim, rečem veliko stvari, ki jih drugače niti slučajno ne bi.
ne zdi se mi fer do njega da še naprej vztrajava v tej zvezi. vem, da ga dušim, vendar si ne morem pomagati.
mogoče bi res morala iti narazen za vedno, vendar si ne predstavljam življenja brez njega. ko sva bila najdlje narazen, me je nekdo drug osvajal...mi postal všeč, vendar me je nekaj vleklo stran od njega. v njem sem iskala svojega takrat bivšega.
zdaj sva skupaj in se kregava...kadar je pri meni doma vse narobe.
problem je tudi v tem da živiva 20km narazen (v eno smer) in s ezelo malo vidiva
najbolj mi je všeč, da sem z njim lahko res to kar sem, se mi ni treba pretvarjati in igrati. lahko "bleknem" karkoli čudne, se mi bo samo zasmejal.
poskušala sem ga že pustiti, vendar ne morem...preveč me je strah življenja brez njega. preveč ga imam rada da bi ga prepustila drugi. preveč ga imam rada da ga ne bi več vsak dan slišala.
nočem mu več uničevati življenja s svojo prisotnostjo, vendar ne vem rašitve za to...
HELP!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
nebo, umiri se najprej....
ne razmisljaj tako negativno. pravis, da mu nočeš uničevati življenja s svojno prisotnostjo??? veš, če mu ne bi pasalo biti s tabo, če mu ne bi bilo lepo ob tebi, bi odšel. s tabo je pa z nekim razlogom.
kaj narediti? najprej mu daj za prebrati svoj post. veliko se pogovarjajta in sčasoma se bo vse uredilo. tako ali drugače.
italijanski pregovor pravi: se sono rose, fioriranno. Če so vrtnice, bodo cvetele.
ne razmisljaj tako negativno. pravis, da mu nočeš uničevati življenja s svojno prisotnostjo??? veš, če mu ne bi pasalo biti s tabo, če mu ne bi bilo lepo ob tebi, bi odšel. s tabo je pa z nekim razlogom.
kaj narediti? najprej mu daj za prebrati svoj post. veliko se pogovarjajta in sčasoma se bo vse uredilo. tako ali drugače.
italijanski pregovor pravi: se sono rose, fioriranno. Če so vrtnice, bodo cvetele.