
Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?
-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 17
- Pridružen: 16. Okt. 2006 7:49
Ja vem zakaj je konec. Ker sva že večkrat zarad tega hotela it narazen, pa sva potem vedno nekako zvozila. V petek je dobil samo en mali povod, ko sem mu jaz rekla, zakaj se ne bi preselila skupaj. V bistvu je tako, da on je ločen in ima dva otroka. In noče bit z mano, ker jaz sem 10 let mlajša od njega, brez otrok, on pa je sveto prepričan, da še enega otroka noče, niti poroke, niti kar koli, da bi se mogu obvezat. In pravi, da si nikol ne bo premislu, da me ima rad in da mu ni vseeno, da greva narazen, ampak se mu zdi to edino pravilno. Saj sama trenutno tud še nočem otrok. Še vsaj kaki 2 leti ne bo pravi čas za otroka, zarad službe, stanovanja in financ pa to. Kaj pa če si bo premislil? Na to pa ne zna najbol odgovorit.... 

jah takih primerov kar nekaj poznam... da starejši, ločeni moški ne želi imeti več otrok, se poročiti ipd. ker ima pač slabe izkušnje iz preteklosti... ne vem sicer kolko časa sta bila vidva skupaj, ampak če ti je že na začetku dal jasno vedet, kakšni so njegovi pogoji za to, da vajina zveza obstane, to že ni bil dober signal... v takem primeru je kapitalna napaka, da rineš v njega z željami po kakšni "pretirani" družinski idili, še posebej če si nekoč že pristala na njegove pogoje...
po eni strani je res najbolj fer od njega, da ti pusti prosto pot, če ve, da se ne bo nikoli spremenil... po drugi strani pa mora ženska še preden se spusti v tako vezo, zelo dobro premislit ali lahko brez problema sprejme take pogoje ali si pač želi kaj več od življenja... in končat tako zvezo še preden se utegne razviti...
po eni strani je res najbolj fer od njega, da ti pusti prosto pot, če ve, da se ne bo nikoli spremenil... po drugi strani pa mora ženska še preden se spusti v tako vezo, zelo dobro premislit ali lahko brez problema sprejme take pogoje ali si pač želi kaj več od življenja... in končat tako zvezo še preden se utegne razviti...
The secret of success is consistency of purpose.
punce, jz vm povem, da če vam bo kej lažje, napište svoja čustva sm gor... men je to full pomagal... tud jz sm v to temo že velik napisala... in so mi punce pomagale... full sm vam hvaležna za to :bussi:
in tud me bomo vam pomagale po najbolših močeh, da bo čimprej bolelo manj... potem pa vedno manj in manj... sčasoma bo bolečina zbledela, ostali bodo samo še lepi spomini... pol bo pa posijal sonček tud za vas/nas
in tud me bomo vam pomagale po najbolših močeh, da bo čimprej bolelo manj... potem pa vedno manj in manj... sčasoma bo bolečina zbledela, ostali bodo samo še lepi spomini... pol bo pa posijal sonček tud za vas/nas

-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 17
- Pridružen: 16. Okt. 2006 7:49
Micamaca to si mi zelo dobro napisala. Res sva se že od začetka pogovarjala o tem in je skoz govoru isto. Najbol jezi me, da ni kdo od naju že pred 3 leti, ko sva začela, zbral tega poguma in drugemu pokazal vrata. Še prej preden sva popolnoma noter padla. Sedaj trgat narazen pod prisilo je veliko teže, kot bi bilo na začetku, ko čustva še niso bila tako globoka. Verjetno me je vedno zmedel tisti njegov odgovor, nisem 100% da hočem konec. In potem sva vedno nadaljevala. Dostkrat se pa o tem tako nisva pogovarjala. Prepričujem se iz minute v minuto, iz ure v uro, iz dneva v dan, da je tako pravilno, da je tako najboljše, sploh za mene. Ampak mi ne uspeva, vedno znova končam v solzah. Če ga pa takooooooo poooogreeeešaammmmm
!





-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 17
- Pridružen: 16. Okt. 2006 7:49
Zvončica jaz sem 29, on je 40. Saj se tudi jaz prepričujem, da je tako najbolš in dabom imela možnost za normalno družinsko življenje, ko se skopljem iz tega. Samo kako, joj, kje naj pri 30 iščem fanta, grozzza! Full bi mi pomagalo, če bi bilov najini zvezi kaj res narobe. Da bi lahko rekla, da je kreten, da ga sovražim in da sem jezna na njega. Tako pa ne morem, ker sva se imela skupaj super. In ker res nima kakšne take velike napake, ki bi me tako motila, da ga zaradi tega ne bi marala. Super sva skupaj funkcionirala, samo na prihodnjost sva gledala vsak s svojega vrha. Saj ne, da sem pričakovala ne vem kaj. Skupno bivališče, enega najinega otroka in njegova dva, kadar sta pač pri njemu. Je to preveč? Za njega zgleda da res..... 

draga snežakinja,vedi da sem tudi jaz s teboj in te razumem,popolnoma...tudi jaz doživljam podobno,bila sva skupaj leto in pol,potem sva šla narazen za 2 meseca in ZOPET(ko je konec je konec,če zopet poskušaš je to eno samo matranje,poskušaš lahko s pogovori pa to med zvezo ne pa po tem ko je konec,moja največja napaka...) prišla skupaj,takrat mi je tako trgalo v duši,da je prišel dan,ko sem čisto prekinila z njim...
sedaj sva narazen že skoraj mesec in sem šele v prvi fazi pozabljanja z momentalnimi izpadi jokanja,depresije,nesmisla...ampak jaz sem se ODLOČILA,da mi bo preteklost z njim(lepi in manj lepi trenutki) v pomoč,da se bolje spoznam-to kar želim,sanjam,v čem uživam...veliko stvari sem zanemarila ko sem bila z njim,pozabila nase!!!
premisli kako bi trpela ko bi bila stara 45 let in bi še recimo bila kar z njim in brez svojega otroka,vajinega...pa že tako maš full lepo dušico,da si njegova otroka sprejela...ej mala tega ti res ne bi privoščila,ker ženske imamo v sebi duplo željo po otročku in če je ne boš uresničila,ti bo za vedno hudo...
kar se pa tiče let,ti pa lahko povem(ja saj vem da statistika v ljubezni ne pomaga,da vendarle mora priti oseba v katero se zaljubiš in ona vate...
),da poznam dosti parov ki so se spoznali po 25 letu,po študiju in so potem zares,za vedno ostali skupaj.
tudi ti boš zopet zaljubljena,še bolj,ker boš v času prebolevanja spoznala kaj v resnici želiš,potrebuješ.
pusti si čas da ga pozabiš,bodi ČIM VEČ v družbi ljudi s katerimi se dobro počutiš,pa rada se imej,razvajaj se...samo ne postani pasivna,zafustrirana,navsezadnje je to tvoje življenje,ti ga ustvarjaš vsaki dan posebej...
pa kljub temu da te ne poznam osebno,sem ob tebi na tem forumu.
piši še kaj
sedaj sva narazen že skoraj mesec in sem šele v prvi fazi pozabljanja z momentalnimi izpadi jokanja,depresije,nesmisla...ampak jaz sem se ODLOČILA,da mi bo preteklost z njim(lepi in manj lepi trenutki) v pomoč,da se bolje spoznam-to kar želim,sanjam,v čem uživam...veliko stvari sem zanemarila ko sem bila z njim,pozabila nase!!!
premisli kako bi trpela ko bi bila stara 45 let in bi še recimo bila kar z njim in brez svojega otroka,vajinega...pa že tako maš full lepo dušico,da si njegova otroka sprejela...ej mala tega ti res ne bi privoščila,ker ženske imamo v sebi duplo željo po otročku in če je ne boš uresničila,ti bo za vedno hudo...
kar se pa tiče let,ti pa lahko povem(ja saj vem da statistika v ljubezni ne pomaga,da vendarle mora priti oseba v katero se zaljubiš in ona vate...

tudi ti boš zopet zaljubljena,še bolj,ker boš v času prebolevanja spoznala kaj v resnici želiš,potrebuješ.
pusti si čas da ga pozabiš,bodi ČIM VEČ v družbi ljudi s katerimi se dobro počutiš,pa rada se imej,razvajaj se...samo ne postani pasivna,zafustrirana,navsezadnje je to tvoje življenje,ti ga ustvarjaš vsaki dan posebej...
pa kljub temu da te ne poznam osebno,sem ob tebi na tem forumu.
piši še kaj

resnica umetnosti življenja je v tem, da najdemo čudovito tudi v vsakdanjem
drotarka je lepo povedala...
res je, časi se spreminjajo...ni res, da ne boš spoznala nikogar!povej mi, kdo se pa danes še poroči pred 30...če sploh se?
sama imam 26 let, pa me tipi še zmeraj oblegajo na vsakem koraku...
tko da, kar se tega tiče ti ni treba skrbet...
kar se tiče bivšega...pusti času čas...nikoli ne veš...če te je res iskreno ljubil, se pa morda še premisli.mogoče pa bo zavolja tebe, sprejel tudi kompromis.
ker to zveza je...sklepanje kompromisov.
jaz ga razumem, vendar ti povem, da če on ni človek kompromisov in če ni pripravljen zavoljo tebe sprejeti še enega otroka, ki naj bi bil sad vajine ljubezni...
potem on ni pravi moški za tebe
vem da ti je hudo...verjemi, vse bo še u redu!!!
mi zaupaš zakaj se je ločil od žene?
sama sem bila tudi poročena...mislim, da vedno obstaja dober razlog zakaj se dva ločita...ga je pustila žena ali on njo...
in kdo skrbi za otroke?
res je, časi se spreminjajo...ni res, da ne boš spoznala nikogar!povej mi, kdo se pa danes še poroči pred 30...če sploh se?
sama imam 26 let, pa me tipi še zmeraj oblegajo na vsakem koraku...
tko da, kar se tega tiče ti ni treba skrbet...
kar se tiče bivšega...pusti času čas...nikoli ne veš...če te je res iskreno ljubil, se pa morda še premisli.mogoče pa bo zavolja tebe, sprejel tudi kompromis.
ker to zveza je...sklepanje kompromisov.
jaz ga razumem, vendar ti povem, da če on ni človek kompromisov in če ni pripravljen zavoljo tebe sprejeti še enega otroka, ki naj bi bil sad vajine ljubezni...
potem on ni pravi moški za tebe
vem da ti je hudo...verjemi, vse bo še u redu!!!
mi zaupaš zakaj se je ločil od žene?
sama sem bila tudi poročena...mislim, da vedno obstaja dober razlog zakaj se dva ločita...ga je pustila žena ali on njo...
in kdo skrbi za otroke?
-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 17
- Pridružen: 16. Okt. 2006 7:49
Drotarka full ti hvala, res, to je verjetno najelpši post, ki ste mi ga napisale. Vse ste zlata vredne, ker res pomaga, če vas človek bere.
Lubenica loču se je, ker se je žena zaljubila v drugega in ga je po 13 letih zakona brcnila čez prag. Otroka sta pa pri njej, razen vsak drug vikend, ko sta pri njemu.
Drugače mi je pa ponoči poslal sms, če imam res že novega. Sem že spala in sem sporočilo videla šele danes zjutraj. Sploh ne vem kaj naj odgovorim, niti kaj naj si mislim
Lubenica loču se je, ker se je žena zaljubila v drugega in ga je po 13 letih zakona brcnila čez prag. Otroka sta pa pri njej, razen vsak drug vikend, ko sta pri njemu.
Drugače mi je pa ponoči poslal sms, če imam res že novega. Sem že spala in sem sporočilo videla šele danes zjutraj. Sploh ne vem kaj naj odgovorim, niti kaj naj si mislim

jagodka85 napisal/-a:jao jao, teli tipi... jz mu na tvojem mestu ne bi odpisala.. sj se je odloču, da ne bo več del tvojega življenja in kaj pol njega briga, pa če jih maš 100, ne samo enga... tko pač jz mislm...
in jst tud... ker to posesivnost pri moških res sovražim... v stilu "ok jst te nočm več, ampak to ne pomen da si lahk jutr najdeš novga"... ker s tem pač prizadeneš gospodov ego

mogoče mu bo pa tvoja ignoranca dala za mislit... in to, kar se je zgodilo med vama se mi zdi pravi trenutek, da ugotoviš, koliko mu je res do tebe... če mu je kaj, potem bo poslušal in upošteval tvoje želje, v nasprotnem primeru ti bo pa na dolgi rok gotovo bolje brez njega
The secret of success is consistency of purpose.
-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 17
- Pridružen: 16. Okt. 2006 7:49
Se strinjam z micomaco...Mogoče si pa še premisl. Sj moj stric je tud ločen, ma že dve odrasli hčerki, star je 50 let in nikol ni mislu met spet otrok...ampak pol si je premislu...zdj mata z novo ženo 1 let staro hčerkico in je čist nor nanjo, prov pomladila ga je
Če si pa ne bo premislu, je pa itak tko bol zate snežakinja...vrjetn si sebe v prihodnosti predstavljaš z družino ane in če ti on tega ne more dat, pol je bol, da se to konča. Sj maš še cajt, tud zate obstaja kdo, k te bo mel rad in bosta mela skupno željo po otroku. Sam ne kr koj obupat...
Buffy ann, kako se pa ti držiš?

Če si pa ne bo premislu, je pa itak tko bol zate snežakinja...vrjetn si sebe v prihodnosti predstavljaš z družino ane in če ti on tega ne more dat, pol je bol, da se to konča. Sj maš še cajt, tud zate obstaja kdo, k te bo mel rad in bosta mela skupno željo po otroku. Sam ne kr koj obupat...
Buffy ann, kako se pa ti držiš?
-
- Sramežljivka
- Prispevkov: 17
- Pridružen: 16. Okt. 2006 7:49
lubenica je napisal/a:
uuu je postalo vroče a?
na tvojem mestu mu ne bi nič odgovorila!
nč bat, sej te bo še kontaktiru...kr pust ga nej mal razmisl..mogoče pa le dobiš kar hočeš
Po mojem pa, da me ne bo več niti kontaktiru niti si ne bo premislu. Ga poznam, je trmast ko slon, ko si enkrat neki vbije v bučo je po nejgovem, pa tud če se svet podre.
uuu je postalo vroče a?
na tvojem mestu mu ne bi nič odgovorila!
nč bat, sej te bo še kontaktiru...kr pust ga nej mal razmisl..mogoče pa le dobiš kar hočeš
Po mojem pa, da me ne bo več niti kontaktiru niti si ne bo premislu. Ga poznam, je trmast ko slon, ko si enkrat neki vbije v bučo je po nejgovem, pa tud če se svet podre.