No v tejle temi sem kar precej pisala par mesecev nazaj, z bivšim še vedno nimava stikov (2 dni nazaj me je sicer po 1,5 meseca kliknil na msn samo me ni bilo zraven). Pa kolikor sem ga pogrešala še nekaj časa po tem, ko sva nehala, mi zdaj res NI JASNO kaj hudiča sem videla na njem, ZAKAJ HUDIČA sem jokala za njim, a me je res samo ego bolel ali kaj. Sej je bil luškan, pa sva se imela na trenutke dobro, ampak med nama ni bilo nikoli tiste bližine, občutka, da si lahko vse poveva. Ves čas se je bilo treba truditi za to, za tisto. Tudi, ko mi je bilo že zdavnaj jasno, da se ne bi več vrnila nazaj, ker najina zveza ni bila zveza v kateri si želim ostati, sem na trenutke še vedno razmišljala, KAJ PA ČE bi bilo to drugače, tisto drugače, itd. Da bi bilo vse v redu in bi se on spet zaljubil vame. Ampak sčasoma sem spoznala, da ne bi bilo nič drugače, kakršnega se je on pokazal v najini 3letni zvezi, tak on je, ni res, da bi mi bolj izkazoval pozornost, čustva in vse, kar spada zraven, če bi me imel rad.
No, če bo katera tole brala, ki bo imela probleme s prebolevanjem fantov, lahko rečem, da mi je najbolj od vsega pomagalo, da sem ga izbrisala iz svojega življenja... daleč od oči, daleč od srca. Danes mi je vse skupaj že takoooo daleč, da se včasih sploh vprašam, če sva sploh kdaj hodila??
Tole sem napisala ker sem spet zagledala tole temo, hehe, upam, da bo spet poniknila za nekaj časa pa da ne bo nobena nesrečnica pisala not
