A si lubusumna lubenica,da bi ena mela bol tipa kot ga maš ti? očitno si![]()
![]()
a si ti ta bolj tip?

lubenica napisal/-a:kaj bi vi nardile, če bi po dolgem času, ajd rečmo 2letinaletele na bivšiga, ki ste ga mele ful rade, ampak je bil na koncu zveze ful svinja do vas in bi vam naprimer predlagu, da postanete frenda...
*purple bitch* napisal/-a:boris tebe pa še zmer ne razumem kaj hočeš sploh povedat s svojimi psihofilozofskimi besedili...mislm da puncam ne boš nič bolj pomagu...
lubenica, te zanima moj primer..?Pred 6 leti sem bla dve leti z nekom v neuradni zvezi, in sm bla res ful ful zaljubljena vanga, bil je res moja prva velika velika ljubezen in še tista najstniška ki zna najbolj bolet in zna pustit najlepše in najuhuše spomine in grenkobo...
in dobim dva meseca nazaj službo--in moj šef je res totalno isto v faco in v postavo kot moj bivši...se mi dozdeva da sta brata, ker taka podonost ne more bit naklučna..res sta ista...in jst gledam skos njegov obraz in se skos spominjam na bivšega..sicer skomin mi ne dela, mi ej pa vseeno bedno in neumno da sploh morm gledat SPET tale fris...za nameček, mi je pa šefe še res totalno hud...ampak lepši od bivšega in grši od mojega lubeka![]()
sicer pa skomine ostanejo ša takrat ko niti enkrat v polleta ne pomisliš na osebo..pač kr rata..tud meni se kdaj in kdaj zahoče po kakšnem bivšem, ko se spomnim česa-brez da ga sploh vidim...ampak ne več kot za tri minutke..potem je že lubi v glavui
puma napisal/-a:lubenica napisal/-a:kaj bi vi nardile, če bi po dolgem času, ajd rečmo 2letinaletele na bivšiga, ki ste ga mele ful rade, ampak je bil na koncu zveze ful svinja do vas in bi vam naprimer predlagu, da postanete frenda...
kak frend pa je to, ki je ful svinja do tebe? (tega nikol ne bi mogla pozabit ... prebolet ja ... pozabit ne)
kaj bi naredila, če bi mi predlagal da sva frenda? ... rekla bi mu, da že imam f** frenda...
(ne bi ga spustila nazaj v svoje življenje ... noup.)
Boris napisal/-a:*QueenBitch* napisal/-a:No ja jaz se strinjam z Borisom, ampak tudi ce si zastavljas vprasanja in spoznavas samega sebe vcasih ne gre in ne gre..in pridejo na dan dvomi in travme in kaj jaz vem kaj se, in se ti zdi da ne bo tega sranja nikol konc in da se ne bos nikol vec pocutu normalno.
Če je uspelo meni in mnogim drugim, lahko tudi tebi.
Delo filozofa (človeka, ki misli) ni le odgovarjanje in postavljanje vprašanj, ampak postavljanje pravilnih vprašanj in razmišljanje tako dolgo, dokler se odgovor ne pojavi.
Jaz skušam pomagati ljudem, ki so sami pripravljeni pomoč sprejeti. Težko pa pomagam tistim, ki so na forumu samo zato, da bi gor stresali svoje travme, da bi ljudje videli, kako trpijo, jih tolažili ter pisali, kako bo čas zacelil rane. Čas rane le potlači, spoznanje pa jih odpravi. Včasih skozi čas spoznanje pride samo od sebe, včasih pa nikoli in potem človek pade v depresijo in je žalosten non stop več mesecev, let,... Lahko pa do spoznanja prideš z razmišljanjem.
Vem, da je zastavljanje vprašanj včasih zelo zelo težko. In zato pišem o teh stvareh javno in ne le preko zs. Tako lahko več ljudi na enkrat razmišlja, se uči, predaja mnenja, itd.
Tudi jaz imam svoj čustven problem. In tega rešujem. Z razmišljanjem sem v zadnjem letu odpravil že mnogo čustvenih problemov, le še eno čustvo mi dela probleme. In temu zlu bom stopil na prste, ga prevrnil in ga žgačkal tako dolgo, dokler ne bo priznal, da greši.(malo šale)
*QueenBitch* napisal/-a:Ok, vse lepo in prav. Ti pravis da si veliko stvari odpravil. Sej sm jih jaz tud, ze skozi zadnjih par let..kaj pa ostaja in ne ves kako to odpravit..in pac ja to zahteva cas in razmisljanje in tako naprej. Kaj pa ce si zastavis pravo vprasanje? Ce prides do nekega bistva problema..pa potem ne ves kako naprej?
*QueenBitch* napisal/-a:Kako spremenis neke svoje "vzorce", ki te lahko premagajo vedno znova saj ne mores biti v vsaki situaciji 100% razumski in se vsega zavedat...lohk da ti pac "zdrsne" in s5 odreagiras v skladu z vzorci ceprov si ze ozavestil da so to vzorci, da to pocnes tako zaradi nekega vzroka itd.?
*QueenBitch* napisal/-a:Pa se eno zanimivo vprasanje..kako prebolis al pa vsaj dojames to da te ne mara nekdo, ki bi te ze po defaultu moral met rad oz. bi ga moralo vsaj prblizno skrbet zate?
Boris napisal/-a:*QueenBitch* napisal/-a:Pa se eno zanimivo vprasanje..kako prebolis al pa vsaj dojames to da te ne mara nekdo, ki bi te ze po defaultu moral met rad oz. bi ga moralo vsaj prblizno skrbet zate?
Se pravi, da je bila ta oseba nesramna, morda predrzna, sarkastična ali le izredno plitka?
Če ti je oseba naredila krivico, ti bo verjetno lažje, ko bo ta oseba dojela, kaj je naredila, ko ti bodo ljudje verjeli, ko te bodo poslušali in ti dali neko čustveno podporo.
Primer, ki ga navajaš, zna biti hud. Imaš možnost komunikacije s to osebo?
*QueenBitch* napisal/-a:Niti ne vem kako bi to osebo opisala, definitivno nesramna, brezbrizna, lazniva..
Hja je treba definirat krivico, ampak ja menim da mi je naredila krivico in to veliko. Dvomim pa v to da bo ta oseba kdajkoli to dojela na tak nacin in da bo mozno to resit na kakrsenkoli nacin.
Sj jaz mam okrog sebe ljudi ki mi verjamejo in mi dajejo podporo ampak za nekatere stvari je clovek sam in mora sam narediti stvari.
Komunikacija..hm tezka bo, mislm morala bi met sreco no..
*QueenBitch* napisal/-a:Hja ok, pravis da bi pomagalo pac sodelovanje te osebe al karkoli..sam recimo da je to precej nemogoce.
Po drugi strani sm pa malo skepticna kar se teh drustev tice.Verjetno bi morala najti pravo zame al pa kej.
BOLEČINA JE LAHKO SPODBUDA ZA NOVE ODLOČITVE
Ljudje pogosto, glede na to, skozi kaj so šli ali kaj so storili, izoblikujejo v sebi nekakšen občutek krivde in ta krivda je, kot da bi jedli sol, ki gori v njih. Zato je zelo pomembno, da razlikujemo med krivdo in obžalovanjem, saj krivda običajno vodi v depresijo, depresivno stanje uma, ali v agresijo, vse do bolezni ali samouničevalnih razmer, medtem ko obžalovanje ustvarja željo po tem, da bi ravnali bolje. Vodi torej v razumevanje storjenega in v željo po napredku.
SKY PRINCESS napisal/-a:Pred mesecem dni sem končala tri mesece trajajočo zvezo z mojim fantom,ki sem ga zares ljubila,on pa mene ne,in zato sma šla narazen.Po koncu te zveze imam občutek da sem v depresiji,nonstop sem osamljena,nimam volje do ničesar,spremenil se je moj pogled na svet,odsotna sem,nemotivirana,noro hiro menjavam čustva...in kaj je čudno,nisem niti za trenutek pasivno razpoložena.V meni se dogajajo neke čudne stvari.Ne pogrešam ga več,z njim sem ostala še naprej v stikih,ne želim si ga več.Vendar sem vseeno na dnu.Fantom,ki me želijo,ne dovolim blizu,pa tudi če so res enkratni.Želim ostati sama.Kajti bojim se ponovne negativne izkušnje.Želim si iti v družbo,vendar se tam ne morem sprostiti.Imam le najboljšo prijateljico,ki mi pomaga,da preživim najhujše stiske,vendar imam občutek,da me je tudi ona že počasi sita,ko nonstop govorim o njem.Ampak resnično si ne znam pomagati.Stvari mi uhajajo iz rok.Nisem več podobna sami sebi.Po dnevi me preganjajo še samo spomini,ponoči pa ga še sanjam.Hudo...
Kako ga naj prebolim?Vsaka beseda bo dobrodošla...naj bo že enkrat konec te žalosti!
Boris napisal/-a:*QueenBitch* napisal/-a:Hja ok, pravis da bi pomagalo pac sodelovanje te osebe al karkoli..sam recimo da je to precej nemogoce.
Po drugi strani sm pa malo skepticna kar se teh drustev tice.Verjetno bi morala najti pravo zame al pa kej.
Seveda, bodi skeptična glede njih. Preglej jih čim več in potegni iz vsakega tisto, kar ti najbolj koristi. Npr.:poglej še tole... zadnji članek ravno govori o krivdi in o obžalovanju:
http://www.mojuspeh.com/geeklog/article.php/Obzalovanje_In_Krivda_Se_RazlikujetaBOLEČINA JE LAHKO SPODBUDA ZA NOVE ODLOČITVE
Ljudje pogosto, glede na to, skozi kaj so šli ali kaj so storili, izoblikujejo v sebi nekakšen občutek krivde in ta krivda je, kot da bi jedli sol, ki gori v njih. Zato je zelo pomembno, da razlikujemo med krivdo in obžalovanjem, saj krivda običajno vodi v depresijo, depresivno stanje uma, ali v agresijo, vse do bolezni ali samouničevalnih razmer, medtem ko obžalovanje ustvarja željo po tem, da bi ravnali bolje. Vodi torej v razumevanje storjenega in v željo po napredku.
No, pri tebi gre za neko vrsto obžalovanja... za tem, da je bila neka oseba do tebe nesramna... torej obžaluješ v imenu drugega... želiš si ga izboljšati/popraviti/osvestiti. Ker pa je zelo težko vplivati na odločitve človeka, ki te odklanja, se lahko trudiš vplivati na ves svet.