Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[jagodka85]

Vsak ima slabe lastnosti.Samo dobro moraš pomisliti. Ali je bil kdaj nesramen do tebe?Te je kdaj pustil čakati?Se ti kdaj ni javil, ko je obljubil da bo?Ali je kdaj grdo govoril o tebi?Ima kakšne navade, ki tebi ne ustrezajo (npr. kajenje, pljuvanje, pitje alkohola, riganje...)

Samo dobro moraš pomisliti in potem se osredotočiti le na to slabo navado!

a-a, lih o tem govorim.... tega pr njemu ni... vse je naredu, tko k je pač reku... da kadi, me ne mot... da pije občasno, me ne mot... sm jz ista... pr njemu me nč ni motil... in se ne morm spomnt ene slabe lastnosti...

[kusevalka]

pa ve use.. pišete tko k d bi mi brale misli

[Yazmeen]

Mogoče se bo tole slišal mal kruto...ampak zakaj se tok oklepate enih stvari, k jih ni več? To mate vse sam v glavi...
Mam 2 bivša, s katerima sm hodila z vsakmu po dve let.
K sm nehala s prvim ( ker je bil totalno posesiven in ljubosumen ), sem bla čist adijo, res sm rabla pol leta, da sm ga prebolela. Skoz sm si neki zamišljala, kaj bi blo, če bi blo, pa če bi mu dala še eno šanso, pa da ga mam še rada, pa on mene, pa ful prejokala...in sva pol še ene 5x začela in nehala.Uglavnem grozn je blo, kr nisn ga mogla pustit in it naprej.
K sm pa nehala s temu drugmu bivšmu, sm si pa to lepo vse pošlihtala v glav in ni blo nobenih problemov, čeprov sva 2 let živela skupi. Rekla sm si, on ni bil človk zame, nisva se razumela-očitno, oba si zaslužva bolši life...uglavnem na to sm gledala kt na neki pozitivnga zame. Da on pač ni bil tist taprav in zdj sm nardila prostor za tapravga in ga čakam, da pride Hočem povedat, da sm tok sama sebe prepričala v to, da ga sploh nism prebolevala. Mi ga ni blo treba.

[T@r@]

Boli.... Boli.... Vedno bolj... Danes sem se s prijateljico pogovarjala, pa mi je rekla, naj poskusim. Naj mu povem kaj čutim do njega, naj mu pokažem koliko mi pomeni. Ne glede na vse je tudi on meni pred par tedni rekel, da me še vedno ljubi. Ampak jaz seveda takrat vsa ponosna govorila, da sem ga že prebolela... Ne glede na vse... Četudi ima punco. Prepričana sem, da bi jo pustil zaradi mene. Vendar sem vseeno v dvomih... Namreč ko sem nazadnje govorila z njim in mu rekla, da mi je žal za vse, mi je rekel hladno: ma ni pomembno... Zdaj imam punco... In ko sem mu rekla, da laže sam sebi mi je odgovorila, da zdaj več ne. Naj mu priznam svoja čustva?? Ali se še naj naprej pretvarjam, da mi je vseeno... Ne glede na vse, sem mu pred nekaj časa jasno povedala, da me naj preboli, da ga ne ljubim več. Seveda v tem ni niti malo resnice. Ampak zdaj, ko mu bom govorila pravo, mi bo sploh še verjel?? Kaj predlagate?

[jagodka85]

povej mu, kako čutš do njega... probat ni greh... sploh, če te ma on tud še vedno rad... just go for it

[Yazmeen]

Ja bod iskrena...zgubit nimaš kej, lahko sam kej dobiš.

[T@r@]

Hvala vama Vendar se vseeno bojim, da bo potem preveč ponosen češ: še vedno je nora name....

[jagodka85]

tara, nared, kar ti srce prav... upam, da se boš pravilno odločla... veš pa samo ti, kk se boš

[Mimi_M]

T@ra, nared to, sam bod prpravlena na vse, tud na najslabše.
Jst sm svojmu bivšemu tud po lepem času, ko nisva bla več skupi, enkrat dala vedet, da mi je žal za nekatere stvari in ga čist tko vprašala, če naju še kdaj vidi skupaj v prihodnosti,
pa me je hladno zavrnil, češ da se na napakah učimo, da vsaka šola nekaj stane in podobne finte ter da njega ta šola zelo drago stala, vendar je končno prebolel...in da je potrebno gledat naprej in ne nazaj.

Takrat sm pol vedla, da skor zihr ni več nobene šanse po 9 letih, da bi bla spet kdaj skupaj in sem res lažje zadihala, ker sem VEDELA, da si me on ne želi nazaj
in nisem živela s tem vprašanjem v sebi: "Kaj pa če si tudi on želi nazaj, kaj pa če bi, bla bla.."
Takrat sm pol to čist dala iz glave in je blo življenje res lažje, čeprav sem doživela hladen tuš, ampak vsaj konec je te negotovosti...

[¤MiSsY¤]

a-a, lih o tem govorim.... tega pr njemu ni... vse je naredu, tko k je pač reku... da kadi, me ne mot... da pije občasno, me ne mot... sm jz ista... pr njemu me nč ni motil... in se ne morm spomnt ene slabe lastnosti...

še velik več stvari je kot to, da ne pije pa ne kadi..... mogoče bi mogla sam mal bol pomislt, pa si kaj sama priznat. Vem, da je težko, tudi meni je bilo. Naj ti kdo kaj o njem pove, pa boš videla. Ko sem jaz ugotovila da za naju ni več skupne poti sem si sama rekla, da ima eno pomankljivost: to, da je neumn ker noče bit z mano ja sej vem slab izgovor, ampak potem so se slabe lastnosti začele kar kupičiti.... zdej jih je pa že tok, da ga ne bi niti povohala. Tudi prijateljice so mi veliko pomagala, skoz ko sm ze spet mal na njega pomislila so rekle naj kar pozabim - in me postavile na realna tla!!!! ker sanjati je zelo nevarno.

[jagodka85]

če se še bol trudm, če se pogovarjam z eno njegovo kolegico, k ga pozna uff cajta... ne najdem ene slabe lastnosti... na žalost al pa na srečo...

[Yazmeen]

Ma sj to sploh ni važn, slabe al dobre lastnosti...nočem bit kruta, to ne bo tko mišljen, ampak a ni dost že zavedanje, da noče bit več s tabo...a bi res tok rada bla z nekom, ki si te ne želi in noče bit s tabo? Jst ne...kaj bi pa dubla od tazga tipa? Ljubezni, k si jo zaslužiš, sigurn ne. Move on, girl.

[jagodka85]

em, če je blo to men namenjen... ni tko, k si rekla... je bl zakompliciran

[Yazmeen]

Aja, nism vedla, da je še kej druzga v ozadju...pol je pa to druga zgodba. To je blo pač za vse tiste, k so jih tipi pustil in one še kr objokujejo in si jih želijo nazaj. Sj to ni blo slabo mišlen drugač.

[¤MiSsY¤]

Jz mislm, da je čim prej pr seb treba pridt do dna. Si priznt da je to to, konc in basta. In pol gledas na svet čist drugač. Vem da je ful težko, ampak ko spoznaš, da ni čist nobenga upanja več, niti tok mejčknga ne da bi se lahko na njega oprijela - ko si to priznaš si pripravljena it naprej... in se ne ozirat nazaj!