||MuCkAa napisal/-a:Ce me ignorira oseba na katero sem custveno navezana, me boli. Drugace se sploh ne zivciram.
Ce me kdo ignorira, pa mi ni vseeno zanj, povprasam kaj je narobe, ce ne dobim odgovora, pustim pri miru.
Boris napisal/-a:Je odraslo "reševati" nesporazum z ignoriranjem in čakanjem, da bo čas "zacelil" rane?
Je za vas bilokakšno ignoriranje odraslo?
Odraslo ravno ne, ampak vcasih prekleto pomaga.
Prosim MuCkAa, navedi primer, kjer se ti zdi, da ignoriranje pomaga in komu, da bom lahko videl, na kaj ciljaš.
Ignoriranje lahko pomaga naprimer v primeru, ko želiš osebo s tem, ko jo ignoriraš, česa naučiti. Samo je veliko vprašanje, če nisi ti tisti/tista, ki bi se moral/a česa naučiti. Kdo je tisti, ki ima prav? Empatija.
Npr. ignoriraš lahko osebo, ki je do tebe neprestano nesramna in ne zna konstruktivno reševati problemov... osebo, ki je vase zagledana, egoistična in hinavska. Ko poskusiš vse možne variante reševanja konfliktne zadeve s tako osebo, pa se le te ne razrešijo, ti preostane tudi metoda ignoriranja, ki pa naj ne bi bila sama sebi namen in naj bi se završila pozitivno.
Šele ko preizkusite vse druge možne variante in ko vložite v razreševanje problemov veliko truda, pa vam nič ne uspe, je morda dobro poseči po tem škodljivem neolikanem ignoriranju, v katerem ni nobenega spoštovanja.
Med zrelimi osebami se konflikti rešujejo s humorjem , vživljanjem v drugo osebo, pogovori, poslušanjem sogovornika in hotenjem, da mu pomagaš uresničiti njegove cilje/želje. Konflikti se najlažje rešujejo z ljubeznijo. Če sta želji dveh nasprotujoči, pa se lahko ena ali obe osebi prilagodita, popustita ali pa naredita kak simpatičen kompromis.
Žaljenje in poniževanje ter arogantno ignoriranje hkrati pa zlahka vodi v propast in bolezen.

V mislih imam dolgotrajno, večmesečno ignoriranje... kjer so vse stvari čustveno prepletene, kjer se pojavi nerazumevanje, izkrivljanje resnice, posploševanje, predsodki, ustvarjanje lastnih tez brez oziranja na drugega. Kakšen nesmisel je tako ignoriranje... In potem nastajajo pisatelji, umetniki ujeti v nadrealni svet, pesniki... potrebni razumevanja. Vsa čast njim, ki so trpeli za druge, ustvarjali boljšo prihodnost.
Čeprav nisem veren, na podlagi izsledkov psihologije nekako zaupam hipotezi, ki pravi, da kolikor si ti krivičen do drugega, toliko bo nekdo drug do tebe. Ignoriranje na daljši rok zna biti izredno krivično.
Ni pa nujno, da se osebi, ki je ignorirana, le vrača slabo, ker je kaj slabega storila. Včasih je to naravni proces odkrivanja resnice, preučevanja ljudi in samega sebe. Nekateri v to vpletajo tudi karmo.
Pot do resnice zna biti boleče potovanje, ki je na koncu bogato poplačano.