res, vse bo še ok (men se je to že zgodil pa je bilo res hudo hitro prebolevanje),...je pa tud vseeno res, da je tud tale moja tolažba mal kilava v tem smislu, ker bi blo pa že fajn, da kdo ob nas OSTANE, ne pa da odhajajo a ne? 
Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?
Potem bo pa še dosi lažje, če on nekam odhaja. Saj veš...daleč od oči, daleč od srca res, vse bo še ok (men se je to že zgodil pa je bilo res hudo hitro prebolevanje),...je pa tud vseeno res, da je tud tale moja tolažba mal kilava v tem smislu, ker bi blo pa že fajn, da kdo ob nas OSTANE, ne pa da odhajajo a ne?
res, vse bo še ok (men se je to že zgodil pa je bilo res hudo hitro prebolevanje),...je pa tud vseeno res, da je tud tale moja tolažba mal kilava v tem smislu, ker bi blo pa že fajn, da kdo ob nas OSTANE, ne pa da odhajajo a ne? 
no jaz sem pa glih prišla iz medvod, kjer sva si dala stvari
blo je čist prijetno, nič mi ni bilo hudo, pa priznam da se mi je kr mal dobr zdel, k ma še kr na roki zapestnico k sm mu jo spletla, pa verižico k sm mu jo dala 1 let nazaj pa je ni nikol kej preveč nosil... pa čist mejčkn bogi se mi je tut zdel.
mislim da sem čez dala že najhujše, ko sem 1 teden skor non stop jokala, pa se z njim pogovarjala o najini zvezi, vse sm mu povedala kaj mi je hudo in kaj obžalujem pa da bi bila še z njim... to da sm si čist olajšala dušo glede njega mi je res ful pomagal.
še dobr da nism poslušala prijateljic da nej mu dam mir in zdaj vidim da mi je ravno to ful pomagalo
čeprav bi dala vse na svetu da se to ne bi zgodilo pa da bi bila še skupaj... ampak zgodilo se je in zdej je kar je. nazaj ga pa ne bi vzela že zato ne, ker ne bi imela nikoli več zaupanja in garancije da se to ne bo ponovilo...
blo je čist prijetno, nič mi ni bilo hudo, pa priznam da se mi je kr mal dobr zdel, k ma še kr na roki zapestnico k sm mu jo spletla, pa verižico k sm mu jo dala 1 let nazaj pa je ni nikol kej preveč nosil... pa čist mejčkn bogi se mi je tut zdel.
mislim da sem čez dala že najhujše, ko sem 1 teden skor non stop jokala, pa se z njim pogovarjala o najini zvezi, vse sm mu povedala kaj mi je hudo in kaj obžalujem pa da bi bila še z njim... to da sm si čist olajšala dušo glede njega mi je res ful pomagal.
še dobr da nism poslušala prijateljic da nej mu dam mir in zdaj vidim da mi je ravno to ful pomagalo
čeprav bi dala vse na svetu da se to ne bi zgodilo pa da bi bila še skupaj... ampak zgodilo se je in zdej je kar je. nazaj ga pa ne bi vzela že zato ne, ker ne bi imela nikoli več zaupanja in garancije da se to ne bo ponovilo...
Zvoncica napisal/-a:
mislim da sem čez dala že najhujše, ko sem 1 teden skor non stop jokala, pa se z njim pogovarjala o najini zvezi, vse sm mu povedala kaj mi je hudo in kaj obžalujem pa da bi bila še z njim... to da sm si čist olajšala dušo glede njega mi je res ful pomagal.
Men je to tud ful pomagalo, res je lažje ko daš vse kar te teži ven, če ne te vedno znova žre. Ko pa daš ven, se je še vedno hudo, ampak ful lažje, prav tako olajšanje čutiš in greš lažje naprej, kar je seveda najpomembnejše.
dolgcajt
Ja, raje kakšno Kekčevo zapoješ Ne vem sicer kaj se vama je zgodilo ampak zaupanje je najbolj pomembna stvar. Moja izkušnja je, da sem se celo odljubila, ker nisem mogla zaupat, najprej mi je blo hudo ampak zelo hitro sem se naveličala tega občutka...jaz osebno moram met zlo občutek, da je tip nekaj POSEBNEGA tud v tem smislu, se prav da ma tiste vrednote, ki so men pomembne in zaupanje to je 
tko, da ti priporočam, da tud ti tko narediš. Pa sam vpraši se, a bi se cel lajf rada spraševala...a mu lahka zaupam? Dolgcajt eno in isto a ne? 
Ne vem sicer kaj se vama je zgodilo ampak zaupanje je najbolj pomembna stvar. Moja izkušnja je, da sem se celo odljubila, ker nisem mogla zaupat, najprej mi je blo hudo ampak zelo hitro sem se naveličala tega občutka...jaz osebno moram met zlo občutek, da je tip nekaj POSEBNEGA tud v tem smislu, se prav da ma tiste vrednote, ki so men pomembne in zaupanje to je tko, da ti priporočam, da tud ti tko narediš. Pa sam vpraši se, a bi se cel lajf rada spraševala...a mu lahka zaupam? Dolgcajt eno in isto a ne? 
Zvoncica napisal/-a:ojoj vseen sm spet jokala za njim...
ja se mi je zdelo da tako vseno ti pa spet ni za njega...pa ne moreš pozabiti v tako kratkem času....tut ti boš rabla čs pa ne 1 tedn ampak bo še kar nekaj jokavih dni predno boš to pozabila in nadeljevala brez njega...lahko da si dala vse to iz sebe pa je po eni strani prav da si dala...ampak še vseno je biu on stabo kar nekaj časa če se prav spomnim si rekla 3 leta...to pa niti ni tako malo...in tri leta ne boš pozabila v ene tedno vrjemi ...jaz sem rabila kar lepo leto da sm šla lahko naprej ubistvu nazaj
...
SREČNO
jah niti mal mi ni vseen za njega, pa kot sem rekla, bi dala vse na svetu da bi bila še skupaj, pa da se to ne bi zgodilo... samo se je in to je to. sej mi je še skoz hudo, pa ful žal da nisva več skupaj, samo po drugi strani se pa prepričujem da je tako bolje, da rabim več kot sem dobila pri njemu.
pa po eni strani mi je ful žal da sva si dala stvari, prej sm vsaj to še vedela da se bova še videla...
pa po eni strani mi je ful žal da sva si dala stvari, prej sm vsaj to še vedela da se bova še videla...
men je skoz bl težko... že od srede ga nism slišala, ker sva prekinla vse stike... rada bi ga slišala, pa ga prašala, kako je... pa ne smem oz. lahko, pa ne bom.... rada bi ga vidla, pa bom mogla vrjetn počakat na zadn dan v juliju.... mam še par njegovih cd-jev... ne vem, kdaj mu jih bom dala... jz ga toook rabm nikol mu nism povedala, kaj v resnici čutm 
nikol mu nism povedala, kaj v resnici čutm poklič ga pa mu to povej, drugač boš to še zelo dolgo obžalovala in razmišljala če bi bilo kaj drugače če bi mu vse povedala. jaz bi to definitivno naredila, oziroma sem že.
to je definitivno ena stvar, kjer je ponos čist odveč. če boš pa slišala odgovor NE, boš pa potem mogoče nehala upati, kar je dolgoročno bolje zate
to je definitivno ena stvar, kjer je ponos čist odveč. če boš pa slišala odgovor NE, boš pa potem mogoče nehala upati, kar je dolgoročno bolje zate
tukej sploh ni nobenga ponosa v igri... samo, k se bojim njegovga odziva... spremenil itak ne bo nč, ker je tko k je pa čist nč drugač, pa mislm da tud če mu povem, ne bova skupi, ker so problem njegovi starši 
ne vem no, sj mu ni treba vedt, ker bi mu blo še bol težko, k mu že zdj ni prou fajn, da je tko k je... mu bom prhranla te muke, mogoče bo saj njemu lažje... mogoče bo tud men, če ga ne slišm... če ga pa konc mesca slučajno vidm, mu bom pa povedala-če bom mela pogum
ne vem no, sj mu ni treba vedt, ker bi mu blo še bol težko, k mu že zdj ni prou fajn, da je tko k je... mu bom prhranla te muke, mogoče bo saj njemu lažje... mogoče bo tud men, če ga ne slišm... če ga pa konc mesca slučajno vidm, mu bom pa povedala-če bom mela pogumja, se spomnim da mata vidva problem s starši, ja... pa a se on res ne bi mogu še mal pogovort z njegovimi starši? pa da še tebe malo boljše spoznajo? mogoče bi se pa omehčal... kaj točno jih tok moti na teb? k to da nisi suhica res ne more bit razlog... pa tut dvomim da fanta ne bi vzeli nazaj v hišo če se vama ne bi izšlo...
jah, tko so mu rekl.... mot ju pa izklučno to, da sm bl okrogla... kadar jima je kej govoru, je govoru v bistvu sam seb.... pravta, da prjatla sva lahko, kej več pa ne, ker ju pač skrbi za ugled njihove družine... kr neki u glavnem... ne vem no, men je full hudo, da more bit tko, sam da bi se pa zarad tega skregu s starši, pa nočm... ker se jz že tko počutm krivo, pol bi se pa še bl... po en stran bi mu rekla, prid k men živet, sj nama bo ratal... sam kaj k se to nikol ne ve... starša njegova mi pa nočta dat šanse, pa me bol spoznat, ker njiju zanima sam zunanjost punce
-
Tigi
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 2821
- Pridružen: 29. Jan. 2005 8:25
- Kraj: kjer diši po bencinu in zažganih gumah...
- Kontakt:
Zdajle je šel domov. Konec je...nism več mogla ker me ni vredn ker mam rada drugega. Jokal je. Full. Hudo mi je ker sem ga prizadela kar si sploh ne zasluži.
Ampak tako je življenje kruto.
Rekel je da bova kolega ker je hotel sprva čisto pretrgati stike.
Nisem mogla več...žal mi je zanj
Ampak, če sem ga imela rada kot prijatelja ni fer do njega čeprav je zelo dober...
Ampak tako je življenje kruto.
Rekel je da bova kolega ker je hotel sprva čisto pretrgati stike.
Nisem mogla več...žal mi je zanj
Ampak, če sem ga imela rada kot prijatelja ni fer do njega čeprav je zelo dober...
joj to prebolevanje...čista beda 
prebolevam bivšega (moja prva resna zveza...leto pa pol je trajala) že več kot eno leto...žalostno je, da še vedn ne morm brez njega živet...nism več zaljubljena...daleč od tega...samo še vedno mi pomeni ogromno... problem je, ker sva ostala kao prijatelja... vem...napaka že v startu...NIKOL ne smeš ostat prijatelj...vsaj na začetku ne...sam kar je je...in sedaj ne moreva živeti en brez drugega...nisva zaljubljena...samo tako odvisna en od drugega...on ima drugo žensko...že eno leto...navadla sem se na to...samo še vedno pogrešam tisto kar sva mela...tudi vara jo..z mano...vem kako je to grdo, ker nenazadnje lahko da sem ali pa bom bila kdaj na njenem mestu...samo kaj so moja čustva čisto zmešana....preveč mi pomeni...
zj bi se rada z njim pogovorila...mu povedla stvari...samo ne vem kaj naj mu rečem...če bi lahko zbrala moči, bi se definitivno poslovila do njega...ampak ne morm...
sej vem kaj bi rada...rada bi da bi me minilo...in rada bi da mi pove kako on vidi situacijo...ker kadarkoli se začneva pogovarjat o tem...nekako greva na drugo temo...ker je obema res bedno...ve kdo kako nej speljem ta pogovor?
rada bi spet zaživela...je to tko preveč? sicer sm si pa sama kriva ane
prebolevam bivšega (moja prva resna zveza...leto pa pol je trajala) že več kot eno leto...žalostno je, da še vedn ne morm brez njega živet...nism več zaljubljena...daleč od tega...samo še vedno mi pomeni ogromno... problem je, ker sva ostala kao prijatelja... vem...napaka že v startu...NIKOL ne smeš ostat prijatelj...vsaj na začetku ne...sam kar je je...in sedaj ne moreva živeti en brez drugega...nisva zaljubljena...samo tako odvisna en od drugega...on ima drugo žensko...že eno leto...navadla sem se na to...samo še vedno pogrešam tisto kar sva mela...tudi vara jo..z mano...vem kako je to grdo, ker nenazadnje lahko da sem ali pa bom bila kdaj na njenem mestu...samo kaj so moja čustva čisto zmešana....preveč mi pomeni...
zj bi se rada z njim pogovorila...mu povedla stvari...samo ne vem kaj naj mu rečem...če bi lahko zbrala moči, bi se definitivno poslovila do njega...ampak ne morm...
sej vem kaj bi rada...rada bi da bi me minilo...in rada bi da mi pove kako on vidi situacijo...ker kadarkoli se začneva pogovarjat o tem...nekako greva na drugo temo...ker je obema res bedno...ve kdo kako nej speljem ta pogovor?
rada bi spet zaživela...je to tko preveč?
sicer sm si pa sama kriva ane