Hm... js sem vedno govorila... prijateljstvoj je prijateljstvo, ljubezen pa ljubezen. Pa se mi je zgodilo ravno to! Še preden sem se sama zavedala, mi je postal všeč najboljši prijatelj! Čustva so bila obojestranska in kmalu je preskočila iskrica!
Morem rečt, da je bila to najboljša veza do sedaj! Poznala sva se, točno sva vedela kaj lahko od veze pričakujeva, česa ne. Kaj komu odgovarja, kaj ima rad, kakšnega mišljenja sva.
Morem rečt, da se mi zdi, da je med prijateljstvom in ljubeznijo zelo majhna meja. Js se sploh nisem zavedala, kdaj sva jo prestopila! Zgodi se pač...
Nevem pa, kje sva storila napako, da so se najine poti razšle.

Ne krivim nikogar... Po končani vezi, sva se zelo, zelo trudila, da bi ohranila vsaj prijateljstvo v takšni meri, kot sva ga bila zmožna gojiti eden do drugega včasih! Pa se nama ni izšlo!
Dostikrat se slišiva, občasno greva na sprehod, v kino, na pijačko... amšak ni tako, kot je bilo včasih in dvomim, da še kdaj bo...
Če bi čas zavrtela nazaj, najvrž nebi storila enako! Raje bi ohranila NAJBOLJŠE prijateljtvo z njim...
