lep pozdrav vsem
Mimo je moj prvi teden prebolevanja... Ker me je prevaral. Po 3 letih in 3 mesecih...
Prva dva dni sploh nisem mogla nehat jokat. Če pa že nisem jokala, pa sem strmela v prazno. Potem pa sem s pomočjo prijateljic prišla do zaključka, da ne smem objokovat zveze, ki na nek način sploh ni obstajala. Prevaral me je že prej, le da jaz tega nisem vedela. Morda je že od vsega začetka živel to "dvojno življenje". Oba sva stopila v to vezo brez izkušenj z resnimi razmerji, le tedenske in mesečne avanturice. In ko sva postala par sem mu rekla: "Če imaš mene, potem nimaš drugih, lahko pa imaš vse druge, a mene ne moreš imeti". Vedel je, da to zahtevam, da mi je zvestoba in iskrenost temelj ljubezni. Pa vseeno... Gledal mi je v oči in mi lagal. V istem dnevu je bil z njo in kasneje z mano - s tem, da je k meni zamudil, ker se mu je "pokvaril avto"...
Vse stvari sem že prvi večer vrgla stran, razrezane kolikor j bilo mogoče. Ne rabim spominov na prevaro in napako mojega življenja. Pa še odleglo mi je. Kar želodec se mi obrne, ko pomislim, da se je dajal dol z njo, njimi in še z mano... In res ne rabim slik in srčkov, ki pričajo otem, da sva bila nekoč morda zares srečna. zamenjala sem številko in ga popolnoma odklopla. Sicer sva dokaj blizu skupaj doma, a sem na srečo med tednom v Ljubljani.
Vseskozi se opominjam, da taka baraba ni vredna mojih solz. A vseeno ga pogrešam... čeprav morda nimam kaj pogrešati. Ni fer, da je meni težje kot njemu. ker jaz sem ga resnično ljubila. No, ljubila sem tisto osebo, katera je on bil, ko je bil z mano.
Tudi jaz sem tako na začetku trnove poti prebolevanja. Ker je obdobje izpitov niti nimam časa hoditi ven, pa tudi želje nimam, da bi ga srečala. Ker ne vem, kako bi odreagirala.
Tudi moj cilj je preboleti in zaživeti na novo. A nikoli pozabiti in iz tega odnesti največ.
Sočustvujem z vsemi, ki ste v podobni sutuaciji. We can do it!

...if there are roses, they will blossom...