kathy napisal/-a:Jst mam eno vprašanje....zakaj če ti ugotovijo, da je z otrokom kej narobe ga grejo splavt?
Ker je verjetno zelo malo šans, da bo sploh preživel?
Če pa že, bo pa tako ali drugače iznakažen...s čimer je pa verjetno spet težko živet... in ja, to je spet občutljiva tema, obdržati takega otroka ali ne?
kathy napisal/-a:Jst mam eno vprašanje....zakaj če ti ugotovijo, da je z otrokom kej narobe ga grejo splavt?
a ti bi ga obdržala? da ti zdravnik potrdi z vsemi testi da bo otrok prizadet. tako ali drugače. da mogoče nikoli ne bo hodil, nikoli ne bo govoril normalno, se normalno obnašal in ga boš po vsej verjetnosti, ko bo starejši morala dati v kakšen zavod, ker bo postal prenaporen... jaz resnično dvomim da bi ga obdržala, ne bi si mogla odpustit ko bi ga gledala nebogljenga, celo življenje.
drugače pa je za splav prepozno, ženska ga mora roditi.
mily napisal/-a:drugače pa je za splav prepozno, ženska ga mora roditi.
Verjetno je to mislila..ali pač tudi ne? Zdej sem se neki vprašala, kakšna je pa razlika potem, recimo v takem primeru, da bi se sicer rodil s kakšno telesno napako ali bohnedaj kaj hujšega oz. pač bi bilo za vse "udeležene" boljš, če ga ne bi donosila...to ni splav, pač pa rojstvo, ti praviš - kaj pa potem z otrokom?? Se v takem primeru rodi živ..?! ....o bog, sej mi je skor žal, da to sprašujem...
Bageera napisal/-a:Jzt bi v primeru, da bi vedela, da bo z otrokom nekaj narobe, sigurno šla delat splav.
Tudi jaz. Mislim, da je to najboljše za starše in za otroka,ker bi v nasprotnem primeru trpeli vsi.
Pa še eno vprašanje za mamice in bodoče mamice... Kakšni so bili vaši prvi znaki nosečnosti, kdaj so se začeli pojavljati in podobno. Me res zanima kako bo vse skup zgledalo, ko enkrat pride do tega...
Jaz pa ne bi hotla ubit otroka v meni... Tut če bi vsi zdravnikirekli, da ne bo nikoli normalen. Sploh ni fore v tem da bi on trpel, kar kakšno knjigo s to tematiko preberte-- menda ne živiš nikoli v taki ljubezni, kot jo prejmeš od takega otroka..
btw, nobena diagnoza ne drži 100%. Tut moji mamici so napovedovali nenormalnega otroka, pa je vseeno rodila in ta moja sestrica je še celo nadpovprečno brihtna.
allessya napisal/-a:Pa še eno vprašanje za mamice in bodoče mamice... Kakšni so bili vaši prvi znaki nosečnosti, kdaj so se začeli pojavljati in podobno.
No ja..hmm...pa vseeno lahko odgovorim.. Men je blo slabo, tko čudno, pa vse, kar sem jedla, mi je melo čudn, ogaben okus. Pa mood swings! Priznam, ja..
Jaz prvih 6 tednov sploh nisem vedela da sem noseča. Nobenih znakov. Res ne. No, vsaj jaz jih nisem opazila, če pa za nazaj pomislim sem pa pojedla ogromno jajc (velika noč pač), katera so mi grozno pasala. Meso mi je smrdelo in bila sem neprenehoma zelo žejna. V ustih sem imela nek težko opisljiv okus, bolj suha usta kot kaj drugega.
Po 6 tednih sem postala zelo utrujena, ampak ne dlje kot za 2 tedna. Zdaj sem v 10t, brez slabosti (ali pa morda le tu in tam večerne slabosti za kar krivim folno kislino), zredila se nisem še nič imam pa težave s koncentacijo, nerodnostjo in spremembami razpoloženja. Pa sladkih stvari se mi nenehno lušta (se držim nazaj).
"Ni dovolj, da imamo odprte oči, potrebno je imeti tudi odprto srce."
Ko sem bila noseča-ja to je bilo eno izmed najlepših obdobij v mojem življenju!Nobenih jutranji slabosti,dobro sem se počutila,zredila sem se za 9kg,vso nosečnost sem bila aktivna,še 2 dni pred rokom sem šla na koncert Danijele(bil je na prostem),tam sem se veselo pozibavala,predvsem pa jedla!
Imela sem manijo na čebulo in majonezo-skupaj!
Porod je potekal brez težav,4 ure,nisem bila šivana,...skratka ok1
Dojila sem do sinovega 11.meseca(do 4.meseca samo moje mleko,potem pa sem dodajala sadje,zelenjavo..)nato pa sem ga odstavila zaradi službe,njegovuh zobkov...
Vsem nosečnicam želim,da bi čimbolj uživale,saj so to res posebni meseci!
"Kaj je prijatelj? Duša v dveh telesih..." Aristotel
Naty, super ))
A ni fenomenalno, ko vidiš pikico (ok, zdaj že veliko piko), kako se premika! Jaz si prej še predstavljala nisem teh občutkov!
Moj ima pa zdaj že okoli 10 cm