:bussi:Kako dolgo ste bili najdlje v zvezi?
Moja najdaljša zveza? 
Khm ... ubistvu še nisem mela resne zveze sploh.
Tud mi ne paše zdej bit z nekom ... Rajš ga sama mal bluzim okol pa se ravnam bolj po feelingu. Kar se zgodi se zgodi. 
Khm ... ubistvu še nisem mela resne zveze sploh.
Tud mi ne paše zdej bit z nekom ... Rajš ga sama mal bluzim okol pa se ravnam bolj po feelingu. Kar se zgodi se zgodi. E una vita sola non pu bastare,
per dimenticare una storia che vale,
dei tuoi occhi che mi stanno guardare, non dimenticare ...
per dimenticare una storia che vale,
dei tuoi occhi che mi stanno guardare, non dimenticare ...
smotkica_ napisal/-a:Samo nevem kaj hudiča more biti narobe, da greš po recimo 5-6 letih narazen....
Na kratko: od 17. do 26. se človek fuul spremeni, iz najstnika, še skoraj otroka se izoblikuje v odraslo osebo, menda naj bi bilo to najpomembnejše obdobje za človekov razvoj v življenju
in problem nastane, če se dva, ki sta bila kot najstnika lahko super par, spreminjata v preveč različni smeri
In vedno bolj spoznavam, da je bilo pri nama to vzrok za konec, ker so se najini pogledi in prioritete v življenju tako razlikovali, da je bilo najino življenje v bistvu eno samo prilagajanje drug drugemu, enostavno ni bil ostvari, v kateri bi se še strinjala...
In zdaj, s svojim sedanjim fantom doživljam nasprotno - tako zelo sva si podobna, isto misliva in si želiva, da spoznavam, da se mi v bistvu skorajda ni potrebno prilagajat, ker so najine želje enostavno enake, iste.
Ma, veš kako,
ne tolk njega kot svojga ljubezenskega partnerja, ampak mogoče to, da je bil tok časa del mojega življenja, da je bilo življenje z njim vedno pestro, zanimivo, nikoli dolgočasno, sploh tisto leto, ko sva sama živela, je bilo ful dobro glede vsega...to morda res pogrešam,
ampak ne predstavljam si pa bit z njim skupaj tako - seksat in to, ker me na tak način niti malo več ne privlači, oz. me že v času veze ni več.
Zmeda, ja, saj vem, sam mislim, da gre bolj za tisto navado, navezanost na nekoga, in ne za neko večno in največjo ljubezen
Ah, tud to bo minilo!
Absolutno ga imam pa rada kot človeka še vedno, ker me ni z ničemer prizadel,
vem, da me je imel ful rad (morda celo bolj, kot jaz njega) in res imam veliko lepih spominov na najino vezo, kaj vse sva dala skoz, sam to bo itak obema ostalo za vedno in vesela sem tega.
ne tolk njega kot svojga ljubezenskega partnerja, ampak mogoče to, da je bil tok časa del mojega življenja, da je bilo življenje z njim vedno pestro, zanimivo, nikoli dolgočasno, sploh tisto leto, ko sva sama živela, je bilo ful dobro glede vsega...to morda res pogrešam,
ampak ne predstavljam si pa bit z njim skupaj tako - seksat in to, ker me na tak način niti malo več ne privlači, oz. me že v času veze ni več.
Zmeda, ja, saj vem, sam mislim, da gre bolj za tisto navado, navezanost na nekoga, in ne za neko večno in največjo ljubezen
Ah, tud to bo minilo!
Absolutno ga imam pa rada kot človeka še vedno, ker me ni z ničemer prizadel,
vem, da me je imel ful rad (morda celo bolj, kot jaz njega) in res imam veliko lepih spominov na najino vezo, kaj vse sva dala skoz, sam to bo itak obema ostalo za vedno in vesela sem tega.
Ma mene je minilo že pred koncem in takrat je bilo neke vrste olajšanje, ko sva končala.
Sej to je bilo pri nama bolj sporazumne narave, ni noben nobenga pustu.
Pol čez nekaj mesecev, ko me je on že kao prebolel, je pa mal prišlo za mano, da ga pač ni več, sam je tud to minil, zdej so sam še lepi spomini, ja. (recimo)
Ok, dost sva OT, jst grem spat!!
Sej to je bilo pri nama bolj sporazumne narave, ni noben nobenga pustu.
Pol čez nekaj mesecev, ko me je on že kao prebolel, je pa mal prišlo za mano, da ga pač ni več, sam je tud to minil, zdej so sam še lepi spomini, ja.
(recimo)
Ok, dost sva OT, jst grem spat!!
-
Sugar_baby
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1197
- Pridružen: 11. Mar. 2006 16:43
- Kraj: Ljubljana
