TOMCAT napisal/-a:Jaz pa ne poznam nobenega, ki bi bil gluh in tudi govorice gluhonemih ne znam. Drugače je pa res soprno, ker ne veš, kako se obnašat v družbi takih ljudi. Tudi meni se smilijo gluhonemi ali pa tisti, ki so na vozičku, ampak njim tega ne smeš pokazat. In to je ful jeba.
eh..v takem primeru bi se lahko obnašala normalno, saj gluhi nismo kaj drugačni od vas. Le ne morem rečit za vse..le za nekteri gluhi, ki so uspešni v življenju in se pogovarjajo s slišečimi. Tako, da tu ni nobenih težav..
In sicer sem znala kretati, toda s časom sem vse pozabila..le samo abecede znam. Ampak to še ne pomeni, da ne govorim.
Pa še nekaj me zanima..
Kaj vi menite o gluhi osebi, če igra na kakšna glasbila?
jaz znam tud sam uno abecedo z rokami...še iz oš...druzga pa ne!pa tud nobenga gluhega ne poznam...to je po mojem tok grozno ...sam men je še bl grozn če si slep
Jst znam tud sam črke. Je bila pa soseda, starejša ženska, zdaj že pokojna, gluhonema...in ko sem gledala tisto mimiko rok, ko so se z njo pogovarjali, niti ni bilo vse tok zapleteno, kot zgleda na prvi pogled.
Za človeka so samo trije dogodki: da se rodi, živi in umre. Ne čuti, ko se rodi, trpi, ko umira in pozabi živeti. Jean de La Bruyere
Znam, ker sta starša gluha in je to tudi na nek način eden od maternih jezikov, če se lahko tako izrazim. Sem pa šla enkrat na tečaj ampak je šlo vse zame prepočasi. Mogoče bom kdaj nadaljevala ker bi bilo fino imet izpit za tolmača.
