Cosmo sprašuje: Ali se bojiš, da ne boš mogla imeti otrok?
-
- Komunikatorka
- Prispevkov: 115
- Pridružen: 10. Feb. 2006 16:13
Me je strah, ja, ker si res želim imeti svojega otroka, in ker je neplodnosti vse več, me je tega resnično strah... 

Vsakršna oblika sreče je zasebna. Naši največji trenutki so osebni, imajo svoj razlog, so nedotakljivi. Stvari, ki so nam svete in dragocene, so stvari, ki jih črpamo iz skupnih doživetij. (Ayn Rand)
Sama o tem veliko razmišljam. Verjetno tudi zato, ker bolj spremljam to problematiko, forume, članke in podobno, in me je vedno bolj strah, da ne bi šlo kaj narobe. Z bodočim možem sva se o tem že veliko pogovarjala in sva se odločila, da bova šla v skrajnem primeru v posvojitev, če ne bo šlo po naravni poti. Nikakor pa ne bova dopustila, da bi to razdrlo najin zakon, glede tega sva si pa enotna in bi bila raje brez otrok, kot pa da greva narazen.
V bistvu mi je zelo žal, da se s tem tako obremenjujem, pravkar sva se namreč dejansko začela truditi spočeti otročka (sicer še ni en mesec in niti ne morem nič reči) in vem, da obremenjevanje lahko kar precej prispeva k ne-zanositvi. Poskušam se sprostiti in ne misliti na to, pa kar nekako ne gre. Cikluse imam sicer redne in niti nimam kakih težav, me pa skrbi moja pred leti prebolena anoreksija, zaradi katere celo leto nisem imela menstruacije in so se mi posledično pojavile ciste na jajčnikih. Ginekolog sicer pravi, da niso velike in da ne bi smelo vplivati na plodnost, ampak vseeno zganjam paniko.
V bistvu mi je zelo žal, da se s tem tako obremenjujem, pravkar sva se namreč dejansko začela truditi spočeti otročka (sicer še ni en mesec in niti ne morem nič reči) in vem, da obremenjevanje lahko kar precej prispeva k ne-zanositvi. Poskušam se sprostiti in ne misliti na to, pa kar nekako ne gre. Cikluse imam sicer redne in niti nimam kakih težav, me pa skrbi moja pred leti prebolena anoreksija, zaradi katere celo leto nisem imela menstruacije in so se mi posledično pojavile ciste na jajčnikih. Ginekolog sicer pravi, da niso velike in da ne bi smelo vplivati na plodnost, ampak vseeno zganjam paniko.

hmm.....ja dostikrat me pregajajo take bojazni, sploh pa takrat ko pomislim na splav in se spomnim na to, da kaj pa če nebom mogla zanositi in je mogoče ta šansa ki se mi lahko zdaj ponudi za rojstvo otroka zadnja.......ali pa sanje o krasem življenju v dvoje, k ga nebi mogla okronati z otrokom.........brrr...me kar zmrazi.......
Mene je ful strah da ne bi mogla met otrok, ker si čez neki let želim met otročka. Verjamem, da ljudje, ki ne morjo zanost je to iz razloga, ker ne bi bili dobri starši. Zase pa mislm da bi bla najbolša mamica mojim otrokom. Ampak to je tko al tko mnenje usazga. Poznam pa žensko ki ni mogla zanosit in je posvojila 2 otroka in z njima ravnala res nečloveško... Pa en par, ki poznam nista po naravni poti mogla zanosit in jima je uspelo po umetni oploditvi. Stara sta okrog 35 ampak meni se ne zdita, da sta iz starševskega materiala. Res, da sta šele zgodaj noseča in ravno zato mislim, da jima ne bo uspelo (kakšen spontani splav ali kaj). Čeprav jima zelo privoščim otroka (saj ga vsem). Ampak občutek imam da narava poskrbi ... Če se vrnem z OT... Ja zelo me je strah da ne bi zanosila, ampak če ima to kakršno kol povezavo z geni, bom noseča takoj! 

Če nisi del rešitve, si del problema.
Ni me strah, ko nikoli ne razmišlam, da mi nekaj ne bo uspelo, moje misli so naravnane čisto pozitivno, to pa šteje zelo veliko, sploh kar se psihe tiče...
Če bi se zgodilo, da otrok ne bi mogla met, bi ga zagotovo posvojila, ker imam zelo rada otroke in si življenje brez njega ne morem zamislit...
S fantom tudi večkrat ko se pogovarjava o tem, tudi razmišljava da bi zraven svojega otročka, posvojila še enga in mu polepšala usodo... ko gledam te boge otroke, ki so jih mamice zapustile, se mi res smilijo, ko so jim tako zapečatile usodo...
Če bi se zgodilo, da otrok ne bi mogla met, bi ga zagotovo posvojila, ker imam zelo rada otroke in si življenje brez njega ne morem zamislit...
S fantom tudi večkrat ko se pogovarjava o tem, tudi razmišljava da bi zraven svojega otročka, posvojila še enga in mu polepšala usodo... ko gledam te boge otroke, ki so jih mamice zapustile, se mi res smilijo, ko so jim tako zapečatile usodo...
Jaz si ful želim otroka imeti, že od 15 leta
naprej, in resnično komaj čakam, da bom s faksom na koncu in da bom lahko imela otroka. Večrat me prešine misel, in fanta tudi, d akaj če je kateri od naju neploden? Že ob sami misli, me srh spreleti. Če slučajno, bog ne daj
, da ne bi morala zanostit, bi posvojila otroka. Po možnosti dvojčka par, pa kasneje še enega otroka. Tri bi imela. Po možnosti, kakega malega črnčka.
Če so kakšni črnčki za posvojitev, dobijo verjetno težko starše, zato bi ga jaz posvojila. Verjetno bi bilo otroku dokaj težko, ker bi midva bila bela, on pa črn, ampak bi se z njim že pogovorila. Boljše meti topel dom, kot pa v kakšni sirotišnici biti.



punce, če vas je že zdaj strah in ste tako negativne, je velika verjetnost, da res ne boste zanosile. moja prijateljica je od srednje šole govorila, da hoče zanosit, nehala jemat tabletke (sicer najprej sistem bova pazla), čez 3 leta pa sta začela resno delat na tem... ni mogla nikakor zanosit, skor leto dni sta se matrala...potem pa, ko je že mislila, da ne bo nič... lej ga zlomka...vmes se je pa nehala sekirat
ne pravijo zastonj, da se ene matrajo in matrajo, tiste, ki jihpa ne želijo pa zanosijo, kaj mislite?!
jaz pa pravim, da je lepo imet otroke, a ne pod vsako ceno, in ni važno kaj je, samo da je zdravo! (znanko sem vprašala kakšnega spola bo otročiček, pa je rekla, da ne ve. jaz ji odgovorim, ja sej ni važno, sam da bo zdravo, pa mi odgovori: ja, samo, da bo zdravo, pa da bo punčka!
)

ne pravijo zastonj, da se ene matrajo in matrajo, tiste, ki jihpa ne želijo pa zanosijo, kaj mislite?!
jaz pa pravim, da je lepo imet otroke, a ne pod vsako ceno, in ni važno kaj je, samo da je zdravo! (znanko sem vprašala kakšnega spola bo otročiček, pa je rekla, da ne ve. jaz ji odgovorim, ja sej ni važno, sam da bo zdravo, pa mi odgovori: ja, samo, da bo zdravo, pa da bo punčka!
