tjaska napisal/-a:Kiki, to, da je babica njena vodnica, se mi zdi prenagljeno sklepanje, ker se vodniki v veliki večini ne utelešajo več.
Vem da se ne utelešajo sam se ti pa pokažejo v obliki k jo sami poznamo...
Kaj se zgodi po smrti?
-
sweet_kitty
- Debatorica
- Prispevkov: 485
- Pridružen: 24. Feb. 2005 11:34
- Kontakt:
-
sweet_kitty
- Debatorica
- Prispevkov: 485
- Pridružen: 24. Feb. 2005 11:34
- Kontakt:
-
sweet_kitty
- Debatorica
- Prispevkov: 485
- Pridružen: 24. Feb. 2005 11:34
- Kontakt:
Jp, sej vsak si ti drugač predstavla. Nevem sploh zakaj smo tok ozko usmerjeni, pa kako sploh lahko vemo, da še človeška duša ne mora inkarnirat v žival? Krneki... Nč ni dokazan, tle je vse možno. Dokler verjamemo, bojo obstajale tud duše tistih, ki so umrl.
Ni moj trip v svetu sanj-
Moj trip je lajf!
Moj trip je lajf!
Js pa mislim da gremo res v t.i. nebesa oz. pekel. Čuvamo vse tiste ki so nam bili blizu in ko teh ni več, se tudi tam zgodi smrt in zopet pridemo sem (ali pa na kak drug planet). In zgodba se ponavlja... dokler ne pristaneš v peklu.
Upam da razumete kako sem želela povedat....sicer domišljija dela spolno paro, ampak konec ne more in ne sme biti. Tako lepo je tukaj...
Ko sem bila majhna sem verjela da smo mi kot računalniške igrice, z nami pa upravljajo drugi ljudje z nebes. Mogoče mi je še od otroštva ostala ta domišljija in predstavljanje kako je z nami po smrti.
Upam da razumete kako sem želela povedat....sicer domišljija dela spolno paro, ampak konec ne more in ne sme biti. Tako lepo je tukaj...
Ko sem bila majhna sem verjela da smo mi kot računalniške igrice, z nami pa upravljajo drugi ljudje z nebes. Mogoče mi je še od otroštva ostala ta domišljija in predstavljanje kako je z nami po smrti.
Bulma napisal/-a:Verjamem v reinkarnacijo, vendar se grozno bojim smrti.
Ne morem si predstavljati da te enostavno več ni, da nič ne čutiš...
Čak! Kako? Verjameš v reinkarnacijo ampak se grozno bojiš smrti, ker te pol več ni? To si pa povedla totaln oksimoron.
Ja, jaz verjamem, da se duša reinkarnira in morm rečt (in potrkat) da lažje sprejemam vse skupaj. Drugače pa prebrala Zukava pa Michaella Duff Newtona (obe knjigci) in me daje, da bi ju še enkrat.
Drugače pa, tudi jaz si želim pod hipnozo, pa sm kar skeptična, kar se tega tiče. Ne le to, da zveš kaj naj bi bil v prejšnjem lifu oz. se želiš pogovorit z vodnikom al karkol, lahk da te hipnotizer ne zna nazaj odhipnotizirat (se je namreč eni kolegici to zgodilo in je full nevarno!).
Tak da punce, dobro premislit, preden gleste v kaj takega pa specializiranega psihologa najdit in mu 100% zaupat!
tmalaa napisal/-a:js tud mislim, da je ponovno rojstvo. sam nevem al potem spet rataš človek, al si v obliki živali/rastline mogoče..
srčno upam, da v obliki človeka...damnnnn...si ne predstaulam, da bi bla tam ena...trobentica
Drgač pa vrjamem v reinkarnacijo.....ali bolje rečeno, se s tem tolažim, ker je lažje pol sprejet smrt.
Nema me vise u tvom krevetu na to nisi racunao i da si konacno u srcu mom mesto izgubio...
jst o smrti in vsem tem kaj se zgodi z nami, ko umremo, velikokrat razmišljma. ne s strahom, ampak kot, da je to pač del življenja in mormo tudi to vzet za svoje.
glede tega se lih nism poglabljala v kšne strokovne študije, ampak mi je popolnoma jasno, da tista energija, ki jo oddamo, ko umremo pač mora nekam it, ker se ne more uničit-splošni zakon pri fiziki-in če se ne uniči, torej je reinkarnacija popolnoma možna. možno je, da je vsa ta energija naša duša, ki se pol prenaša, možno je pa tudi, da se nas živih drži še energija koga drugega. boooo....le kdo ve
glede tega se lih nism poglabljala v kšne strokovne študije, ampak mi je popolnoma jasno, da tista energija, ki jo oddamo, ko umremo pač mora nekam it, ker se ne more uničit-splošni zakon pri fiziki-in če se ne uniči, torej je reinkarnacija popolnoma možna. možno je, da je vsa ta energija naša duša, ki se pol prenaša, možno je pa tudi, da se nas živih drži še energija koga drugega.
boooo....le kdo ve° the passion to ride