Imate ločene starše?

[girlie]

Tako na pamet- brez lastnih izkušenj- bi rekla, da je mogoče lažje, ko si starejši.

Se vidi, da govoris na pamet. Ne, ni lazje.. tezje je..
Ko si majhen, rastes stem gor.. pac, starsa sta se razsla in se mogoce niti ne zavedas situacije.. ko pa si starejsi, pa si pac v srediscu dogajanja in zraven tega imas mogoce se super spomine na preteklost, ko smo se imeli fajn, vse je bilo popolno..

ja ni nujn ko si starejši, stvari tudi lažje razumeš in si bolj zrel spet pa odvisno, kok si starejši

[||MuCkAa]

ja ni nujn ko si starejši, stvari tudi lažje razumeš in si bolj zrel spet pa odvisno, kok si starejši

Po mojih izkusnjah in po izkusnjah mojih prijatljev.. bi bilo lazje, ko bi bili mlajsi.. vsaj, mislimo tako.. Itak pa je vse odvisno od vsakega posameznika.. kako stvari sprejemas in kako so ti predstavljene.

[girlie]

Ja, to je čist odvisno od posameznika recimo jst, pa še neki sošolcev in sošolk k so se nam starši ločil, smo kr dobr sprejel ločitev in smo razumel. Naša sošolka pa še zdej ni čist prebolela ločitve staršev, čeprou sta se ločila že pred več kot petimi leti

[cebelcca]

sicer mam šele 17 let in še ne mislim na poroko, se mi pa zdi da se bom veliko težje odločla zanjo. starši so se ločili ko sm mela 12 let, prenesla pa sem precej mirno. je pa zato moja sestra, ki je mela 10 let, delala večjo frko. mislim da ni vse v starosti ob ločitvi...gre se tud za to kakšen karakter imaš, kako se lahko vživiš v občutke staršev in koliko si jih pripravljen razumet....

[SIEENA]

smotkA Pri meni je skor enako.
Ločila sta se, ko sem imela 6 let, se pravi je od tega približno 8, 5 let. Blo je grozno, stalno eno samo kreganje, dretje, očitanje drug drugmu Ampak name pa očitno, sploh nista pomislna Zdej živim z mami, sicr vidm fotra, tut kadar se mu pač zdi. Mam še druge probleme z njim, ampak to ne spada sem. Narazen sta šla zarad tega, ker jo je fotr prevaru in to z njeno "prijateljico" In hči od te prijateljice je že danes moja sošolka, s katero sem mela zaradi tega zelo neprijetne izkušnje....pa to mi grozno napisat, ker sploh ne morm pravilno izrazt kar čutim In tut jst se od takrat vedno primerjam z drugimi, pa kaj bi dala, da bi bli en dan običajna družina...ampak vem, da nikoli ne bomo.

Pa tole citiram od Perle85

hvaležna sm pa starim staršem

[bonnie]

Tako na pamet- brez lastnih izkušenj- bi rekla, da je mogoče lažje, ko si starejši.

Se vidi, da govoris na pamet. Ne, ni lazje.. tezje je..
Ko si majhen, rastes stem gor.. pac, starsa sta se razsla in se mogoce niti ne zavedas situacije.. ko pa si starejsi, pa si pac v srediscu dogajanja in zraven tega imas mogoce se super spomine na preteklost, ko smo se imeli fajn, vse je bilo popolno..

Se strinjam. Ko si starejši, postaneš del tega, del ločitve, in si vpleten v vse prepire. Sploh če si tak kot jst, ko vsi name obešajo svoje probleme- brat pljuva čez oba starša, mami čez fotra in mojga brata, s fotrom pa tko nimam stikov.
Najprej sem mislila, da moram sama reševati vse težave, pa sem ugotovila, da je nemogoče, da nimam te moči in si zdej vedno bolj ustvarjam svoj svet, zunaj so to kolegi in fax, doma pa predvsem racunalnik in telefon.

[Tigi]

Zanima me, če je naprimer oče kdaj vam rekel grdo o vaši mami ali obratno?
npr. čarovnica, prasica, drek,... nevem kaj še vse.
To full prizadene to tok zaboli ej.

Eh dost je......od zdej naprej sam še berem kaj pišete

[_Le`Ona_]

Starša sta se ločila, ko sem imela 10 let...Vsekakor je sama ločitev na meni pustilo neke posledice...ena od teh je tud ta, da ne zaupam tipom, itd...
sicer pa je okoli te ločitve bil pravi "pomp", saj se eden od staršev s tem ni in ni mogel sprijaznit in tako so se dogajale čudne stvari...
Najhuje je blo pa meni, ker sm živela pri mami, s katero se nism in nism mogla razumet...Definitivno raje pa sm imela očeta...čeprav nism živela z njim, mi je dal veliko več, kot sama mama...
Z bratom sva ga redno obiskovala, slišala sva se vsak dan, skratka, bil je dejansko edini, za katerega bi dejansko dala vse...
Ko si je našel drugo žensko in ko sva šla z bratom tja, sem vsaj malce okusila, kako je, ko imaš srečno družino...
A moja sreča in veselje ob srečni družini nista trajali dolgo, saj je kaj kmalu umrl v "tragični nesreči"...
Takrat se mi je dejansko porušil ves svet in še danes, po 10.-ih letih, tega dejansko ne morem akceptirat, niti razumet...Zakaj lih on
Še dandanes pa imam z materjo hladen odnos...Nekako se ni mogla sprijaznit, da sem očeta imela raje ter da sem se postavila na njegovo stran...

In replika na vprašanje Hely_3: ja, mama mi je velikokrat grdo govorila o očetu (ampak men ona ni mogla do živega), medtem ko on ni nikoli reku slabe besede čez njo....

[Tigi]

In replika na vprašanje Hely_3: ja, mama mi je velikokrat grdo govorila o očetu (ampak men ona ni mogla do živega), medtem ko on ni nikoli reku slabe besede čez njo....

No pri meni je tako, da imam oba enako rada samo kar mi sploh ni všeč, da ati tako grdo reče za mojo mami.

To je najhujše ko to rče svojemu otroku za njegovo mater. Občutek je grozn.


Žal mi je za tvojega očeta

[Vagica]

Se pridružujem Hely_3 in sočustvujem s tabo glede izgube očeta

[oja]

jaz bi kar potrdila te namige...glede na to da bo šele 1 leto 9.2. odkar sta se moja starša ločila jaz na sebi že opažam posledice pri odnosu s fantom, bolj se postavim zase, delam s svojo glavo (poslušam nasvet vendar se ne pustim voditi), ko se pogovarjava glede stanovanjskih stvari kdo bo imel kredit koliko itd. vedno govorim da bom plačevala polovico oz. da ne želim biti odvisna od nejag itd. želim se sama postaviti na svoje noge ker če se meni to enkrat zgodi želim imeti polovico tega kar mi pripada, da bom imela vsaj nekaj denarja in živela nekje, ne pa da me bo tip brcnil v rit in bom brez vsega in ne bi mogla nikjer živet...enako je s pložnicami dogovorjena sva da plačujeva polovico ne vem no...ja jaz opažam pri sebi da pazim na svojo prihodnost

[Mojca82]

Moja dva sta ločena že 6 let. Imam pa podobne izkušnje kot jih opisuje oja...postavljam se zase, vse hočem narediti sama...kar pa se tiče zaupanja mislim, da ga nisem še izgubila...

[Ewchk]

Moja sta se ločila ko sem bla stara 5 let. Od mojga lubija pa sta ločena 2 leti. In nimava problemov zarad tega v vezi. Js se ne počutm oropano zato, ker vem, da je bla to prava odločitev za oba ( pa nobenmu nč ne zamerm... kar mislm da je precej redko). Glede na moje izkušnje se mi ne zdi nč tazga če bi se tut js ločla. Upam, da se ne bom, ampak na prvem mestu je sreča in se sigurno ne bom silila v vezi, ki mi ne bo dajala tega kar potrebujem.

[Malena|8]

starši najboljše prijateljice so se ločili pred letom dni...tudi soseda-teta je ločena...in vidim da da kar precej vpliva to na zaupanje....prijateljica je stara 20 let....in,..čeprav je "odrasla",..ima kar precej problemov z tem - živi namreč z mamo.... teta pa je ostala sama...ker je videla da sin (moj bratranec...takrat bil v najstniških letih 16 let...)videl da mu je več do tega da mu oče v gostilni kupi pivo...kot pa to se mami dere na njega,..ker v šoli ni vse ok,.... ne wem...mislim da se ni prav odločil...bluzim...

definitivno vpliva...

[PesjaAnka]

no ja moja dva sta tut ločena..ločla pa sta se pr mojem enem letu.
tko da u začetku pubrtete mi je šou fotr ful na ku*ac in sm se z njem pa njegovo ženo non-stop kregala. zdj pa ko odraščam in ko mam sama ljubeznske odnose s fanti..ga lahko razumem..pa ne govorim da opravičujem dejanje da je varu mojo mami..itd..sam ga pa ne obsojam. kr nikol ne veš kaj lahko človeka do tega prvede.
sama pa nvm no da bi ločitev tko ful vplivala na mene...nvm..res pa je..da se res ne pustim fantu nadvladovat..pa tut če do tega sploh ne pride. ..bo treba delat na tem, d ne bo tko.
drgač pa ati za mene in za mojo sestro supr skrbi..in mi nista ne mami ne on nkol govorila kj slabga o drug drugem. lp