Ljubezen in veroizpoved

[||MuCkAa]

Ce bi bil moj fant drugacne veroizpovedi, me ne bi motilo.. dokler se imava rada, se dopolnjujeva in poscava svobodo, je kul...
Po drugi strani, pa cisto razumem starse, ker imajo hcerko radi in ji zelijo vse najboljse..

pozanimaj, kako zelo konzervativen je ta tvoj tipo, koliko (on sam) dopušča drugačne poglede...

To je zame bistveno.

[Yanc]

ona je z njim in on je z njo...noben se ne bo porocil s starsi...valda da ni vredu, da starsi tega ne sprejemajo...ampak potem ne sprejemajo tebe kot osebe..

[Zvoncica]

ojej jz sm pa narobe glasovala

sm prebrala ali STE bili blablabla. drugac pa nimam nobenih zadrzkov glede vere...

[marateja]

zdej odvisno kako on resno jemlje svojo vero. Če ni tist strogi musliman, pri katerem mora biti vse tako kot on reče, pol ne vidim problema zakaj ne bi bila skupaj.
Če se bo ves čas ozirala na starše itak ne bo noben dober zanjo. Enkrat je vera, drugič rasa, tretjič delo, četrtič....

[puma]

no sej... zato pa nekak razumem starse punc, ki se odlocijo za fanta muslimanske vere...

problem je bil, ker dokler nista bla porocena,in dokler ni blo otroka, je bila princeska in vse je blo kul...

potem pa so se zacele panike... na konc je pobegnila z otrokom baje, on pa jo isce okol...

to kar si sedaj opisala se dogaja pri 70% italijanskih tipih ... najprej si princeska, nato ko pa te poroči pa si vse razen ženska ... tako da ne vem, zakaj se ta stereotip drži samo muslimanov ... in mislim, da je razlika, če ne nekdo musliman in živi v egiptu, sloveniji, turčiji, arabiji ...

[mala@]

Pri meni ne bi bilo nobene ovire, itak sem pa že po naravi pravi "kljubovalec" in naredim vse po svoji glavi, tako da se na starše nisem nikoli pretirano ozirala, še posebej pa ne v takih primerih.
Se pa strinjam z ostalimi, dokler se onadva razumeta in dokler ni on nek verski fanatik in jo omejuje, potem je čist ok.
Kar se pa staršev tiče - sčasoma bodo ugotovili, da je uredu tip (no, če bosta skupaj) in ne bodo delali problemov, ampak se bodo sprijaznili. Živi primer je moja tašča, ki me po pol leta, ko sva bla z mojim že skupaj prosila, naj ga pustim, ker ga omejujem in blablabla, zdej pa živim tam in se z njo kr dobr razumem, razen če ne igra .
Naj se imata rada :knuddel:

[bad_girl]

Jst sm pa zelo skeptična do kultur, ki so precej različne od nas...sploh muslimanska vera je čist neki druzga kot vse kar ti je poznano glede slovenske tradicije...predvsem zato, ker se razlike pokažejo šele kasneje in valda je na začetku vse lepo in prav...če prej ne pride do trenj pa pol ko se poročiš oz. dobiš otroka...lahk se zgodi tut, da tvoj fant sicer ni orto veren, ampak so verni pri njih doma...sploh muslimani se mi zdi, da precej bolj spoštujejo in se ravnajo po svoji veri kot npr. kristjani, ki grejo k nedeljo k maši in za praznike nesejo v cerkev darove (karikiram!).

Čeprav znajo bit starši včasih taprav "pain in the ass" so le preživeli nekaj več življenja kot ti in malo več videli in doživeli kot ti..sploh pa znajo na take stvari bolj objektivno gledat kot ti sam, ko se zaljubiš in itak vidiš sam rožce pa srčke. In glede na to, da so oni tisti, kjer boš imela vedno podporo in te bojo tolažili v slabem in se s tabo veselili v dobrem...res ni napak, če 2x razmisliš o njihovih pomislekih.

Kot je ena prej rekla - fantov je na bilijone, starši so le eni.

Sem bila v taki situaciji - Hrvaški musliman...pa so bli moji ful proti...sm se upirala z vsemi petimi...na koncu jim pa lahko sam čestitam in še enkrat dam roko zato, ker so mi ga prepovedali.

Že Slovenci smo tko različni med sabo, da je joj...kaj šele, da si na vrat obesiš neko čist novo tradicijo, vero, kulturo...

[Latte]

Tut jst se strinjam z mucko, res je da majo muslimani velik bolj strogo vero sam ni pa tut nujno da so usi tok zagrizeni verniki..
Pa ena je prej napisala, da je proti da bi bili skupaj ljudlje različnih veroizpovedi se mi zdi čisti nesmisel! Jst sm pravoslavne vere, moj fant je katoliške in nama čist nč ne manjka. Jst praznujem danes Božič, on ga pač praznuje 24.12, oni imajo take oblike cerkev, mi drugačno...in to je tut use...pri ljubezni se use izravna...verjamem pa da se zakomlicira pri parih, ki so zelo verni, ker ne vejo kako otroke vzgajat, vsak bi jih po svoje in verjetn tuki prhaja do trenj...drgač pa mislm da je to brezveze, sej je isto k če bi ji rekla da ne sme z njim hodt zato ker je črnc, kitajc, japonc, indijanc...
Sej muslimanska vera ni slaba vera, sam majo pa drugačne navade pa pravila in logično je da jih mi/jst ne mormo razumet, ker nismo tko vzgojeni!

[ady]

kot prvo je glavni problem zakaj prihaja do trenj, da so ljudje nasplošno zelo slabo informirani o tujih verstvih(kar je zelo slabo).strah pred tujci zaradi ˝nepoznavanja tujih verstev˝preide v to, da na podlagi fanatikov vse pripadnike vere mečemo v isti koš. fanatiki niso verniki v mojem pogledu...
vsak človek bi se moral zavedati, da ubistvu ni razlik med verami. molitev je oblika meditacije.poznamo le različne pristope k temu..
kaj ni lepo da je zemlja tako raznolika in da imamo čast spoznavati različne kulture?

sorry zaradi offtopic-a.

če sta kozervativna, napredna v duhovnem smislu...potem ni problem da sta skupaj...priporočam pa pogovor s starši

[Ewchk]

Js nisem sploh za nobeno vero, ker so mi vse po eni strani mal bolane (use bližnje vere... ne bom se šla pa zdj budizma sred Slovenije...). Ampak najlepš pa najbl mi je bil folk všeč v muslimanskih deželah. Tko da se men ne zdi sploh nč tazga da bi bil tip musliman. Hvala bogu da je mal razlik med nami. To je kokr sm mela res vernega katolika in sm usake tok časa skurcala cerkev... Pa je zameru. Jah jebat ga. Usak ma pravico do svoje vere in mnenja. Starši tvoji so pa mal zategnjeni. Js bi se prej prtožvala nad pravoslavci, kokr pa nad muslimani (če bi se že, ampak se ne)... posluši svoj srček in pozab vero...

[Chica Guapa]

Ne bo imela noč proti, če bi mela tipa, ki bi bil druge vere.

Lahko se pa zaplete že pri poroki - moja sestrična je bila ateistka, pa je potem naredila vse krščanske stvari (recimo krst in birma), da se je lahko cerkveno poročila s fantom, ki je seveda katolik.

Če pa sta vpleteni 2 veri, potem se lahko zelo zaplete - po kateri veri bi se poročila? Po kateri bi vzgajala otroka?

[Applebitecc]

Jaz si pa ne predstavljam, da bi dobila kakšnega zelo vernega muslimana ali jehovo pričo ali kaj podobnega. Ker si ne predstavljam dnevnega življenja s takim človekom...
Ok, če ni ful veren, pol že. Jaz sem npr. krščanske vere, samo zelooooo nevzoren kristjan...
Zase sploh ne bi rekla, da verujem...
Moj tip je pa ateist in to deluje, pa mi je tut vseen klinc, če se cerkevno poročim. Če je pa res nek blazno veren človek vsaj eden izmed obeh lahko nastane pa problem že v tem mojem primeru, se mi zdi. Da se mora en pokristjant al pa kakorkoli že. Jaz ne vem, če bi bla pripravljena kar eno vero sprejet sam zato, da se lahko poročim. Pol rajš nisem poročena...
Da ne govorimo o vseh ostalih zadevah... Tok da sem jaz glasovala za ne, čeprav ne velja 100% v vseh primerih.

[kr.ena]

Sploh ni treba, da je musliman, problemi so lahko že s pri nas sicer zelo zasidrano katoliško vero. Spet odvisno, kako resno jo človek jemlje. Poznam nekaj parov, ki so imeli težave s tem...
Saj se ne gre za predsodke- seveda je vsak lahko dober človek ne glede na vero, ampak če hočeš z nekom preživet življenje, moraš imeti kolikor toliko podoben pogled na svet, moralne norme, vzgojo otrok... jaz bi se na primer lahko sprijaznila, da je tip katolik, pod nobenim pogojem pa ne bi hotela, da se moje otroke vzgaja po teh načelih. In tudi če se poročiš ekumensko, mora tisti, ki je veren obljubit, da bo otroke vzgajal v svoji veri...

[skinny]

jaz mislim, da je ljubezen pomembnejša od vere..in če se bosta imela dovolj rada bo njuno razmerje zdržalo vse...

[||MuCkAa]

Da se mora en pokristjant al pa kakorkoli že. Jaz ne vem, če bi bla pripravljena kar eno vero sprejet sam zato, da se lahko poročim. Pol rajš nisem poročena...

Vec se ni treba pokristjanit, ce se nisi pa se hoces porociti s kristjanom. Se pac cerkveno poroci le tisti, ki je kristjan..
Drugace pa mas cisto prav.