Evo moj primer:
Jest sm zmer mela največ za povedat o unih k varajo (al pa prevarajo)... da pa jest tega res nikol nebi mogla naredit, kakšni prasci so, egoisti... skratka popljuvala sm jih od začetka do konca.
In kaj se zgodi?
Zarečenega kruha se največ poje, ne?
No enkat sva se s tipom res ful skregala, bla sm res čist zamorjena in to... pa sva šle s frendico "sam" na en kofi... ja no ta kofi se je zlooo zavleku in na konc sva skor vsaka spile po litr vina (valda skozi debato kok so tipi smotani

) no in jest sm bla valda čist na glavo, sva šle še v ene par lokalčkov, srečam tm enga tipa k smo ga včasih ful žural, padeva v debato (oba pjana), pleševa, se neki zajebavava, smejeva... in se je pač zgodil - en mal dalši kiss
Itak sm se drug dan skor požrla oz. se kuj sploh nism spomnla kaj se je zgodl prejšn večer
Dobr, ampak konstantno varanje je pa nekaj druzga - to pa noben nemore rečt, da se je "pač" zgodil... takrat je pa očitno, da nekaj ne štima.
Ampak bom raje tiho, da se nebom spet zarečenega kruha najedla
