Takole bom rekla: moja družina (še vedno hodim na morje s starši in se imamo čist fajn) hodi na Hrvaško na morje že zelo dolgo in do zdaj še nismo imeli nobenih problemov z njimi. Moj oče sicer iz časov, ko je še služil v vojski v Mostaru in drugod dol, govori s Hrvati srbo-hrvatsko, ampak so zadovoljni že, če govori tako in ne slovensko. Bi pa povedala nekaj - ne, nimam (ŠE) slabih izkušenj s Hrvati, ampak to, kar slišim in vidim od drugih, pa je groza in strah. Moti me sledeče: zakaj bi morali Slovenci govoriti na morju pri njih hrvaško, ko pa nas razumejo (v večji meri bi nas morali, večina pa mislim da NOČEJO razumeti slovensko, ampak nas pustijo, da se mi potrudimo govoriti hrvaško

), medtem ko oni ponosno pridejo v Slovenijo recimo v Maribor v Europark nakupovat in se slučajno usedejo v Romansi na kavi ter naročajo po hrvaško, če kaj ne razumejo bi se že takoj razpištolili nad natakarico. Zanimivo pa je to, da sem že večkrat naletela na Hrvate v Grazu, ko so nakupovali in so govorili (pazite to) nemško! Torej gre za čisto podjebavanje Slovencev na NAŠI zemlji, kar se mi zdi žalostno. Dosti si dovolijo in mi se jim še naprej podrejamo kot majhni kužki - ni važno ali pri nas doma ali na Hrvaškem. Sosedje smo, lahko bi rekli bratje, ker smo oboji spadali nekoč pod Jugoslavijo, a odkar smo se ločili v dve državi, je vedno huje se mi zdi. Če ni problem v schengenski meji, je problem v delitvi morja. Pa ne bom se zdaj spuščala v detajle še na teh dveh področjih. Torej, kar se tiče Hrvatov, kazijo sliko naroda tisti posamezniki (žal prevladujejo), ki sebe smatrajo kot nekaj več in so preponosni na svojo domovino. V tej preponosnosti gredo že tako daleč, da zanetijo prepir tam kjer ni treba in kjer problema sploh ni. Nekateri so pravi nacionalisti, sploh Zagrebčani. Katastrofa kakšna prepričanja imajo. Vse je dobro do neke meje, oni pa so jo že prestopili, ker toliko kot so ponosni na svojo domovino, toliko nas ne marajo. Žal. O določenih posameznikih in sorodnikih, ki jih imam tam (v Puli) imam zelo dobro mnenje, v Dalmaciji pa so itak prijazni, kar je že splošno znano, skratka - to so tisti Hrvati, ki se res trudijo za vse turiste in se z nami Slovenci celo radi pogovarjajo, tudi če nas prvič vidijo. Ampak celotna slika naroda pa je žal drugačna, bolj klavrna. Seveda tudi Slovenci nismo vsi zlati kot pravite, ampak mi se do njih v glavnem (razen težakov, ki so do Hrvatov žaljivi toliko kot do nekaterih Slovencev, torej so že v osnovi problematični Slovenci) obnašamo zelo spodobno, celo prilagajamo se jim glede jezika in hodimo k njim na morje - koliko denarja tam pustimo že samo v enem letu, je brezpredmetno razpravljati in oni dobro vedo, da jim mi nosimo dobiček v naročje! Me pa moti, da imajo oni nas za preponosne, ker smo v EU (pa že pred vstopom v EU so nas tako obravnavali), medtem ko so ONI preponosni na svojo domovino, da zaničujejo nas. Tako kakor so si postlali tako bodo imeli. Mi je zelo žal, da zaradi takih nacionalistov pada slaba luč tudi na vse tiste Hrvate, ki so prijetni in so prijazni do nas tako kot smo mi do njih že ves čas. Nekateri pravite, da se v vsaki državi najdejo težaki, s katerimi imaš lahko probleme. Seveda, ampak ste že kdaj pomislili, da imajo Hrvatje alergijo SAMO na nas Slovence? Kaj pravite na to? Srbi so povsem drug narod kot Hrvatje, zanimivo je to, da so Hrvati v slabih odnosih tudi s Srbi, torej je problem v njihovi konfliktnosti in občutljivosti, ker se radi spuščajo v prepire, medtem ko smo Slovenci in drugi bolj miroljubni. Raje vidim, da imam recimo (bom dala en x primer) probleme v Bolgariji z tamkajšnjimi prebivalci in vsaj vem, da problem ni nastal zaradi moje narodnosti kot pa da sem na Hrvaškem jabolko spora SAMO in IZKLJUČNO zaradi tega, ker sem Slovenka.
Glede tega, kam bomo šli letos na morje, pa še ne vemo. Četudi grem na morje na Hrvaško, gre tisti denar vsaj ljudem, ki se preživljajo s turizmom tam doli in niso tako nastrojeni proti Slovencem (oz. sploh niso, po mojih več kot 10-letnih izkušnjah z njimi). Ampak mislim, da so mimo časi, ko smo brezskrbno in veseli šli na morje na Hrvaško. Bili smo že v Črni Gori, kjer pa je itak povsem drugo ozračje in nas imajo zelo radi Črnogorci, letos pa verjetno gremo nekam v Sredozemlje, tako da Hrvaške še nekaj časa ne bom videla (mogoče je celo bolje tako, čeprav jaz osebno nimam slabih izkušenj od tam).