Da, sem bila. Sem povedala. Najprej je bilo cudno kak mesec, dva, potem smo se pogovorile in se druzimo naprej brez problema, je tudi hvalezna, da se ji je povedalo. Je pa bilo kar tezko, sploh ker dobro poznam obe strani in obe strani tudi naprej normalno srecujem.
Imas popraznicni blues v smislu otoznosti po praznikih?
Sem videla nekaj, za kar sem (upravičeno) sklepala da je varanje. Sem se z udeležencem direkt soočila, vprašala kaj je bilo, in dobila logičen odgovor, ki mi je potrdil da ni bilo varanje. Tako da nisem nič drugega ukrepala.
Upam, da bi/bom tudi v drugi situaciji imela pogum povedat, ker se mi zdi da je za marsikoga "ne vedeti" medtem ko vedo vsi ostali in so tiho najhujši del.
Nimam (še). Zaenkrat mi je sneg po občutku podaljšal ta "praznični" čas . se čuti bolj decembrsko kot decembra (sploh ker je še ful lučk letos )
ponavljam
...But because I saw you. Someone like me. Someone so scared that the only way you know how to handle things is by worrying your way through them. That's what you and I are. Worriers.
Sarissima napisal/-a: 11. Jan. 2026 13:26Sem videla nekaj, za kar sem (upravičeno) sklepala da je varanje. Sem se z udeležencem direkt soočila, vprašala kaj je bilo, in dobila logičen odgovor, ki mi je potrdil da ni bilo varanje. Tako da nisem nič drugega ukrepala.
Ljudje, ki varajo so neverjetno dobri v pojasnjevanju, izmikanju, preusmerjanju pozornosti...
Jaz sem od ex- fasal SPB, bila je moj edini partner, ni mi pomagala da bi to zdravil, ker bi s tem priznala, da je karkoli narobe, doktorji so samo vprašali: "Ali ste pred kratkim menjali spolnega partnerja?", ker je bil odgovor ne, noben ni tega zdravil...
Pač ni bil nek nevaren SPB, bival je z mano, včasih se je izrazil, večino časa ne. Ko je šlo predaleč je minilo še precej časa, takrat sem moral zdraviti
Ful časa je minilo, da sem postal prepričan, da me je varala.
Ne vem, šlo je tako daleč, da sem videl odprt Skype, kjer si je z enim dopisovala, da sta se dobila zvečer, ko je on bil v Sloveniji, meni pa je takrat rekla, da je prespala pri prijateljici... pa se je tudi iz tega izmaknila, češ da je bilo samo prijateljsko. Čeprav mi je nekoč rekla, da se ji na ustnicah vidi ali seksa in drug dan je imela ustnice bolj rdeče... vsaj tako se mi je zdelo
(slednje je bilo že precej proti koncu najine zveze)
Pomagala mi jo je spregledati trenutna šugar, ki je še bistveno boljša manipulatorka.
(Bolj posredno kakor neposredno mi jo je pomagal spregledati)
Nazadnje sem šugar komentiral: "Ko te poslušam govoriš kot da si Devica Marija. Samo eno stvar si pozabila pri meni - oba veva kje sva se spoznala "
Ful več folka sprošča svoje (seksualne) napetosti s skoki čez plot kot si mislimo.
Je pa res, da vsi niso taki.
Zdaj mi je mogoče vrednota, da mi te manipulatorke ne bi bile več privlačne... danes je nedelja Jezusovega krsta, od nočnega žuranja mi je bil duhovnik zjutraj ekstra tečen (ni mogel nehati pridigati, ko sem upal, da bo že 10x zaključil), je pa vseeno rekel, da se moramo zavedati, da smo vsi Božji cenjeni otroci in s tem začeti spoštovati sebe, imeti sami sebe radi... in sem začutil, da na tem moram začeti delati... da sem vreden ljubezni in to od ene v redu, poštimane ženske, ki zna ljubiti, ki ni mojstrica laži in izkoriščevalska, ki me bo spoštovala, cenila kot osebo...
Meni je težko, ampak mi je bilo težko tudi decembra, ker nimam porihtane lajfa. Zdaj pa je praznine še več, ker ni bilo prave zabave, sprostitve, družba pa narekuje: "Back to the reality, back to the work."
Ponavljam.
"Tema je tvoja svetloba. Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)
Večer, ko sva s sestro postavili smreko pri babici. Ona je vedno kaj pekla, igrale smo družabne igre in na koncu okraševanje smreke. Tisti njeni okraski, vsak druge barve, unikaten, kičasto ampak na koncu lepo. Vsak je imel svojo zgodbo
Uf nimam pojma. Verjetno ta ritual, da smo šli iskat na božični večer skupaj bor v gmajno. Pa nabiranje maha kak mesec prej, da se je fajn presušil . Pa eno leto se ful spomnim da smo z mamo in bratom delali čokoladne okraske, foter jih je pa sproti jedel
Si bil/a kot otrok veliko bolna?
...But because I saw you. Someone like me. Someone so scared that the only way you know how to handle things is by worrying your way through them. That's what you and I are. Worriers.
Ne. V vrtcu se spomnim, da sem prebolela norice in imela slinavko. V šoli sem bila pa praktično skos, da sem si po nekaj mesecih prav želela biti bolana in bi si malo odpočila od šole
enkrat sem mela neko bolezen 2. al 3. razred da en mesec nisem mogla v šolo vse zbruhala kar sem vase dala tud tekočino ne spomnem se pa kaj je blo... drugač sem bla sam prehlajena večinoma, sem se pa zelo dober znala narest da sem bolana da sem lahko doma ostala
bolani otroci. pa malo sem germofob, tako da situacije ko sem v zaprtem prostoru z očitno bolanimi ljudmi - npr če sem na busu ko vsi kašljajo, otroci na vlaku stavijo roke v usta ali kaj podobnega
kradem vprašanje iz r/Slovenija - kaj kupiš v dm-ju?
...But because I saw you. Someone like me. Someone so scared that the only way you know how to handle things is by worrying your way through them. That's what you and I are. Worriers.