Hujšanje

[v-e-s-n-a]

^^^ Meni se nič ne zdi, da bi prepočasi padala. Sem že pohvalila…

Pri meni je večja težava motivacija in sploh začet, pa kako prehrano spremenit, da bi bilo sploh kaj učinka.

[mmm]

Saj glej, vesna, tema je stara več kot leto dni.
In leto dni sem se redno tehtal in teža je to leto dni bila bolj ali manj konstantna. Verjetno sem toliko pazil, da vsaj naraščala ni, ampak itak sem že bil precej "razvajen" glede prehrane...

Sem res imel nek srednje velik razlog (zame osebno največji) razlog (ena zdravstvena zadeva), da sem "dregnil" v to, drugače tudi jaz ne bi...

Potem pa so se stvari same poklapale, ker sem očitno obkrožen vsak dan z boljšimi ljudmi... ki so bili ob pravem času, na pravem mestu

En primer. Sem že rekel, da hodim po novem k hudo senzibilni maserki, ki res čuti telo tistega, ki ga masira. In mi reče: "Naenkrat so čustva boljša. Manj je žolčnega kanala pa še kakega (se ne spomnim)"

Jaz ji rečem: "Težko da sem v enem tednu kar je od najine zadnje masaže kaj razrešil. Je pa verjetno to cuker oz. moja dieta. Bolj kakor neka psihosomatika."

(Valda, da mi je še ta spodbuda dala dodaten zagon oz. vsaj potrditev, da sem na pravi poti.)



Tako da verjamem, da ko boš ti imela dovolj velik razlog, se boš tudi lotila konkretne diete (beri dieta je način prehrane, recimo da s tem mislim spremembe prehrane)... itak pa si kot cosmoforumašica fit in to je to

[Sarissima]

Pri meni je večja težava motivacija in sploh začet, pa kako prehrano spremenit, da bi bilo sploh kaj učinka.

Enako oz podobno. meni je daleč največji problem uskladiti ure obrokov zase, za mojega in za otroke. enostavno ne znamo narediti dobrega urnika, sploh ker tamali pridejo včasih iz vrtca sestradani, včasih mam pa kosilo že ready pa samo mečejo naokoli po krožnikih tisto hrano. pol me pa jezi 2x kuhat neki da nihče ne poje, jaz sem bila pa že pred 2 urami lačna. tako pol jem neke ful kalorične drobnarije čez dan, do zadnjega obroka...
če ma kdo kako pametno rešitev, oz urnik ki funkcionira za familije z majhnimi otroki - se priporočam.

[v-e-s-n-a]

^^^ točno to!

[_patchouli_]

Pri meni je večja težava motivacija in sploh začet, pa kako prehrano spremenit, da bi bilo sploh kaj učinka.

Enako oz podobno. meni je daleč največji problem uskladiti ure obrokov zase, za mojega in za otroke. enostavno ne znamo narediti dobrega urnika, sploh ker tamali pridejo včasih iz vrtca sestradani, včasih mam pa kosilo že ready pa samo mečejo naokoli po krožnikih tisto hrano. pol me pa jezi 2x kuhat neki da nihče ne poje, jaz sem bila pa že pred 2 urami lačna. tako pol jem neke ful kalorične drobnarije čez dan, do zadnjega obroka...
če ma kdo kako pametno rešitev, oz urnik ki funkcionira za familije z majhnimi otroki - se priporočam.

Ok, moja druzina ni funkcionalna, tako da verjetno ne morem pomagat, ampak...
Jaz med tednom ne kuham druzinskih obrokov. Otrok tako je kosilo (in pred odhodom domov se malico) v vrtcu, ne rabi doma se enega kosila. Midva z mozem jeva toplo malico, ki je pac v praksi kosilo (ampak delam od doma, kar je lazje. Tudi ko sem se delala v pisarni, smo sli na toplo malico v bliznjo restavracijo ali pa sem si prinesla kaj za pogret od doma). S tamalim prideva domov med 4. in 5. uro, kasneje, ce so aktivnosti ali se kaj dogaja, tako da do vecerje dobi kak prigrizek, ce je lacen. Za vecerjo pa zanj vcasih kuham, vcasih poje samo kaj manjsega, odvisno, koliko je lacen. Ampak tudi kuhane stvari so bolj preproste. Testenine z omako na hitro - tudi kar kupljeno, ce je treba, jebiga, kak kos piscanca s krompirem v pecici, juhice, ko jih je se jedel. Jaz za vecerjo pojem ponavadi ali ostanke od kosila, ali kaj na kruhu. Moz sicer je vecji obrok za vecerjo, ampak je to ponavadi ze kaj predpripravljega, ostanki od kosila, ce pa ne, je pa ze dovolj velik fant in si sam skuha, kar hoce (ali mu jaz kaj v pecico dam, kar se samo spece z minimalno vmesavanja, ker je popoldne/vecer prekratek). Za vikende imamo skupne obroke, vsaj kosilo.

[hayley]

Tudi jaz imam najbrz kar cuden ritem prehranjevanja, zdaj ko sem v sluzbi, sem imela ful bolj definirane in urejene obroke, ko sem bila na porodniski, dns sem jedla solato s tuno in govejo juho ob 10, zelo posuseno in staro hrenovko v testu ob 15, preden sem tamalega sla v vrtec iskat, ker od utrujenosti skor nisem mogla vec skupi stat, zdaj mi je napol slabo, ne vem niti ali sem presita ali prelacna in mi je moj ravnokar sirov burek prinesel…
Drugace pa kuham med tednom anpak ker imam neka cudne obroke vecinoma ob 10, kdaj ob 11 v sluzbi, pol niti ne vem a nek doma kuham za oh 15/16 ali naj do vecerje pocakam..
Tamali pa pride tako sestradan iz vrtca, da mu grem prej kupit sirove strucke in banano, da mu dam v roko, drugace noce it v avtosedez.. in je, kot da je konec sveta..
Za tamalega tudi mi nikoli ne ujamemo, da bi bil istocasno za kosila lacen kot mi, sploh na tem izletu po italiji, nikoli ni hotel nic pojest, ko smo sli ven, ok mogoce tak zadnji dan v Bologni je malo…

[mmm]

Še tole, da ne bo vse rožnato (in da ne bom pustil zbrisanega posta)

Torej, maserka mi reče: "A si spet shujšal?"
Jaz njej: "Seveda. Še vedno hujšam."
Ni bila več navdušena.
Jaz pa sem ji rekel, da bom hujšal, dokler bom imel maščobo okrog trebuha, torej še nekaj časa
Ona mi reče: "A ne bi raje malo več športal?" "Saj ne moreš imeti še dodatnih 10 kil manj... "
HahaHa, res me zanima kako bojo ženske/punce gledale name, ko bom pri svojih letih suhec...^ in če bo folk mislil, da suhca lažje pretepe kot prej, ko sem bil na meji debelosti. Je fizioterapevt jamral (bivši košarkaš, torej ima močne roke), da ima same težke danes za delat. Pa mu jaz rečem: "Pa saj jaz nisem tolk težek oz. močan primer." (Se spomnim ene maserke, da sem ji bil "lahek" za masirat.) Pa mi reče nazaj: "Ja, imaš svoje kile. Nisi glih tolk u izi..."

Drugače maserka se strinja, da je dovolj ogljikovih hidratov v sadju in zelenjavi, da ne rabi posameznik nič več. Bi pa verjetno rekel, da glede na to, da je malo new-age-oriented, jo verjetno moti, da jem toliko mesa. Mi ne reče še tega.

Sicer pa je bla neke slabe volje, ni se ji tokrat dalo pogovarjat z mano Rekla je, da imam ful zakrčen hrbet oz. sem potem to opazil skupaj z njo, tudi ni verjela, da je cuker tolikšen strup... in da sem naenkrat ob svoji dieti čudežno bolje Na večih področjih
Začel sem razmišljat, da sem morda homeopata prehitro prepričal, da sem vse rešil s hrano oz. si je on verjetno mislil svoje: "Saj bo prišel nazaj... Kmalu."

Drgač, ta teden sem bil ful brez energije, najprej sem sumil, da so me izčrpali grobovi in obiski doma, ker to je enkrat ena psihologinja že zdavnaj ugotovila, da se mi poslabša ko pridem nazaj od tam. Potem mi pa maserka reče, da je bila v sredo neka luna in da je folk ful čuden. Including she.

Pa sem opazil, da psihološko sem se res še kar dobr držal glede na folk okrog mene. Spet bom rekel, da dieta/hrana pomaga


---

^Drugače mam že občutek, da suh oddajam drugo energijo, da se punce raje spogledujejo z mano. Prijatelj pravi, da te (nasičen) cuker naredi samozadostnega, pač dobiš vse kar rabiš (čeprav psihološko ne) in da zdele, ko pač tega ni, si bolj odprt za to, da te folk privlači oz. ti privlačiš folk... torej, čist na nezavedni/"energijski" ravni... Hočem verjeti to

[mmm]

Drgač zdele sem >-10 (oz. matematično pravilno <-10), lowest weight doslej , ampak pač kakor anoreksičen folk sem ugotovil, da sem si postavil napačno referenčno vrednost (težo, ki je bila moja pretežna čez leto, je pa že pred sistematičnim hujšanjem teža bila malenkost nižja), torej še vedno nisem -10.

Pa zjutraj, ko sem vstal, se mi je zdelo da nimam trebuha no, zdele ga že mam (nazaj)... voda, hrana, hitro se "napihne"

No, sej bo(m) kmalu

Tko da ne vem, moram malo pogledati indeks telesne teže (da ne bom na zdravniškem spet podhranjen, kakor sem bil v večini osnovne/srednje šole ;zato nisem mogel verjeti, ko mi je na referenčnem zdravniškem pregledu kazala, da je moj indeks telesne teže že blizu debelosti; so me pa na ta pregled poslali po mojem, ker so mi malo hotli svetovati glede cukra, pa sirov... so verjetno določene težave hoteli povezati s tem... samo so imeli en problem, ker je bil cuker v krvi OK, sistema pa drugo ne zanima; torej so pravilno ciljali, ampak pač... sistem ne zazna vseh težav s cukrom), ampak po mojem bo čist dost, če shujšam še 5 kil, pol pa začnem krepiti mišično maso, predvsem mišice, vaje za roke bi lahk začel nazaj delat

Sej za spodnji del telesa delam že skoz vaje, ker drugače boli oz. čez to poletje se je res ful izboljšalo... ampak tisto so neke globoke mišice, ki se nikjer ne vidijo...

Tko da že teh fizioterapevtskih vaj mi je čist preveč ...te vaje mi res ne dišijo, ampak ja, vsak dan jih bo treba delat več