Priznam, da... #21

[hayley]

- ful dela na tem vecjem oddelku ta teden, ko se zbujam( me otrok zbuja sredi noci na soboto) sploh ne morem verjet da naslednji dan ni treba v sluzbo, ne samsga dela tud twm morem ljudi kaj sprasevat in je zelo utrujajoce, ne delujejo vsi prijazni in ta interakcija z vsemi in stres in ce gre kaj narobe je utrujajoca.. kaksen vmes je prijazen oz prijazna, so samo zenske tam kjer delam
- pa ko grem na nas manjsi oddelek in eni pravim, kako je, mi tudi potrdi, da je tako ja, kot jaz dozivljam
- sem zdaj v enem tednu na novo nekaj cez 4 ur plusa naredila( dela prakticno non stop brez laksnih kav, dodatnih malc ali kaj tretjega da bi pocela tam)
- mi pa v zameno otrok tezi danes od 6:45 naprej, da se nisem imela sekunde miru za v miru kavo spit in jest, spat pa sel malo cez 22 in tudi zvecer nic sekunde zase
- cakam, da se moj prikaze doma, da se malo odpocijem in mam kaj casa zase, skos pobiram hrano k jo mali mece potleh in se z njim ukvarjam
- razpizdijo me se vedno eni od sosedov, ki se vtikajo, se malemu govorim in jih naglas komentiram( kar naj slisi ta vlacuga stara in njen mulc nedosrasel) pri odprtem oknu, se moja mama je rekla, kako ljudi ni nic sram, da se tako vtikajo v druge, k pizduni nimajo cel dan kaj pocet in se sprehajajo kot megle, medtem, ko js nimam sekunde miru v dnevu… in si oni drznejo nas/ mene komentirat in se vtikovat
- bom imela na konc ze 2200 za placat za popravilo avta