Priznam, da... #21

[hayley]

- jeii petek
- d sem bipa vceraj po stoletih v lj in peljali skozi lj, ko je moj mogel peljat avto od enega mehanika do drugega in sem ga jaz s tamalim peljala
- sem si ravno mislila, kako bi sla kam po Lj, centru in pol nas je peljal na pijaco nekam malo naprej od spice, kjer se razcepi reka in imajo center za kanuje, fajn plac
- mi ima lj ful boljsi vajb kot tu kjer zivimo
- sva sama s tamalim doma
- ful bolj enostavno je bilo biti ta dva v sluzbi kot prej 2 dni s tamalim doma
- zdej koncno delam sama odkar sem se ene 3 tedne zacela uvajat na teh stvareh in koncno tako sama znam, da ne ravim sprasevat v vecini in je ful fajn, bolj kot poprej
- morem nehat pisat ker me tamali bekam vlece,

[v-e-s-n-a]

Priznam da:

- je za nami zadnji dan dopusta. Izkoriščen dopoldan na polno; dopoldanski sladoled na plaži, najmlajša članica družine je splavala , trampolin…
- hvaležna, da to ni naš edini letošnji skok na morje
- se nič ne veselim jutrišnjega dne: zgodnje vstajanje in lovljenje trajekta, gužva na cesti, na koncu pa še pranje približno 5 strojev oblek, posteljnine in brisač
- sovražim mivko!

[hayley]

- tamali in moja mama sta zaspala. Mali je spal sam ene pol ure ali 45 min dopoldan med voznjo, se pravi ene pol voznje po moje, moj cas voznje je pa bil 1 ura 40 min od najinega stanovanja do moje mame.
- tamali si ne pusti oblect plenice, ene 4 dni v zadnjem tednu je bil nag in sem mu sele, ko je zaspal v spancu oblekla plenico, da ne polula jogija ponoci. Kar je pa svojevrsten luksuz zadnji cas, d atako mocno spi, da se ne prebudi, ce mu menjujem splenico, nikoli do 1 leta ali 1,5 leta nisem imela luksuza, da se ne bi prebudil
- sem lih neki malega zaspala sama popoldan in moja mama se je ukvarjala z malim, ne vem ali je bilo pol ure, ena ura ali do 2 mogoce, moja mama je bila tako: js ne morem vec, ta otrok ni niti minute pri miru in skos nekaj zahteva ali sitnari… ja, welcome to my life.
- ko sem se zbudila sem imela nek filing, da pogresam studentska leta in ucenje, da bi se lahko posvetila studiju, ucenju in samo temu
- ravnokar se je zacel nek skrzat oglasat v kuhinji
- prvic do zdaj, pred par dnevi je lulal v kahlico, sicer tako da sem mu priensla kahlico v sobo, naredu par korakov do kahlice in lulal stoje, se niti ni usedel
- zivim nekje, kjer nikoli ne vidim kaksnega cloveka, ki bi ga poznala iz najstnistva, otrostva, faksa, ok v sluzbi par ljudi iz faksa mi je znanih, sam ne takih, ki smo se druzili, pogresam malo it nekam, kjer je polno bolj domacih obrazov, kot kdaj, ko gremo na pijaco v domace mesto s prijateljicami
- in seveda se otrok ze oglasa nazaj, tipicno zbujanje cel vecer, takrat ko bolj zgodaj kot obicajno zaspi
- sem cel petek popoldan se ukvarjala z otrokom, spet me je ven vlekel in sem mogla bit z njim zunaj in sem sele zvecer prisla do cajta za delat filane paprike, sem jih prvic delala, naredila na nacin, da sem jih samo kuhala, edino riz in cebulo sem malo popekla, ne jih pekla in bile koncane sele okrog 22:30 zvecer, nisem jih provala, je pa ful fino dišalo, se zjutraj, bo imel moj v nedeljo za kosilo, ko bo sam doma in pride v bed dopoldan nazaj domov iz sluzbe, ker js bom se pri moji mami.

[v-e-s-n-a]

-smo z dopusta in se mi zdi, da samo perem odkar sem doma.

I feel you
Zdaj se pere že 3 stroj, ampak še vseeno… da bo spet vse oprano, posušeno in zlikano bo verjetno že četrtek

- je šlo vse gladko in smo bili doma že, ko marsikdo šele pije jutranjo kavico
- v glavi že delam plane za ta teden; generalna čistilna akcija hčerine sobe, nakup šolskih potrebščin,…

[Sarissima]

-smo z dopusta in se mi zdi, da samo perem odkar sem doma.

I feel you
Zdaj se pere že 3 stroj, ampak še vseeno… da bo spet vse oprano, posušeno in zlikano bo verjetno že četrtek

Life hack - js operem že zadnji dan dopusta ali če to ni opcija - spakiram tako, kot se bo doma pralo. ko pridemo čez vrata oba veva v kakem vrstnem redu gre v stroj in nardimo 3 stroje en za drugim še isti dan. maratonsko razpakiranje, ko so mi torbe stale po 2 tedna naokoli po hiši me je spravljalo v tako slabo voljo, da mi je absolutno vredno riskirati 2 ure dela zadnji dan dopusta . in vedno pospravimo preden gremo - filing ko prideš v čisto nazaj domov . skor boljše ko same počitnice . je pa res da ne likam, ker pol to res ne bi bilo izvedljivo v enem dnevu

- nekje je blo govora o bucket listah? danes se mi je izpolnila cca 1leto stara želja - končno gremo lahko cela familija na kolesarske izlete! morda ni ravno na nivoju 2 mesečnega oddiha pri menihih v Nepalu ali luksuzni retreat na Bora Bori, ampak vsi ti mejniki ko si en korak bolj svoboden in greš lahko na nove pustolovščine z otroci je amaaaazing. ne vem, ampak ta občutek da te nič ne more ustavit npr - ko greš po prihodu iz porodnišnice prvič z vozičkom naokoli, ko se otrok prvič usede in greš lahko z njim na kofe kot s kolegico, ko ugotoviš da greš z nosilko lahko tudi v hribe, ko greš prvič sam z otrokom na daljšo vožnjo, prvič na samostojni izlet, na potovanje, kampiranje, v tujino, you name it in si samo vesel in uživaš trenutek čeprav si zgonjen do zadnjega procenta.
- me je groza ideje da moja nona in nono ne bosta "za vedno". zaenkrat sta še en toliko vitalna, čeprav on takoooo hitro peša. ne vem, po eni strani poskusim izkoristit vsako opcijo ko smo lahko skupaj, po drugi strani mi je naporno ko jih nekam 'vlačim' s sabo... ful me skrbi za njih in hkrati sem egoistično prelena da bi se bolj angažirala.

[v-e-s-n-a]

^^^
Ja, to da pospravimo celo hišo pred odhodom, tudi mi prakticiramo!
Si ne predstavljam, da bi pri vsem tem pranju in razpakiravanju še čistila.
Danes sem samo posesala in pomila keramiko na tleh.

- jutri pa novim zmagam naproti