_patchouli_ napisal/-a: 05. Maj. 2025 17:40
*
Ce kdo slucajno tega se ne dela, obvezno operite vsa oblacila, preden jih prvic oblecete. Dajte jih, verjemite mi...
A ni to, tako, samoumevno?

Doma listke dol in v pralni stroj. Poleg umazanije še smrdi vse novo.
- otroci in čevlji. Prisežem, da naslednjič mojega pošljem v šoping. Ne da se mi. Nonstop. Mesec nazaj itak superge, potem dežne škornje, par za doma in par za v vrtec. Za vroče dni itak rabijo sandale za v vrtec, spredaj zaprte, da niso vsi prstki razbiti. Potem za doma še nekaj za hitro nataknit. Potem je pa itak že september, ko so supergi premajhni in rabi še toplejše jesenske čevlje. Sebi ne kupim toliko čevljev
- in hvala trgovkam, ko si že izbere res ok superge, mehke,široke, udobne, bo ona pokazala nekaj z lučkami. Da ponovimo krog pomerjanja
- ga je vzgojiteljica ful pohvalila, da jim vse pomaga, sodeluje...se mi je kar zdelo.

tisti moment ponosne mame

očitno se nekje pozna, ko ga doma res vključujemo pri vseh opravilih. Verjamem, da bo čez nekaj let stanje povsem drugačno
- mu en fantek nagaja oz.ga nadleguje in kakor ga zjutraj vidi gre s težavo v vrtec. Včasih že v garderobi pride do njega in ga nekaj prijema, potem tudi v igralnici nonstop pri njemu, se mu umika...pač tisto pusti druge otroke na miru... Njemu res ni do tega in ga razumem, če se to neprestano dogaja, da mu ni všeč. Verjetno se njegovim staršem to vse zdi čisto ok, kako je družaben ampak ja...če nekomu to ni prijetno...je treba nekako prekiniti to. Tako majhnim se da marsikaj dopovedati, če je interes.
Z drugimi se ok razume, se igrajo, tega pa nonstop zraven, da ga prijema.
- smo se imeli lepo med prazniki, večinoma doma, ogromno zunaj naredili, pikniki, druženje. Vreme kot nalašč, da so otroci lahko noreli zunaj. Dokler niso v šoli, za dopuste nismo tako vezani na te počitniške termine.
- s kolegom sva šla supati, nekaj za dušo. Par ur miru, narava, pogovori. Se potem kar bolje počutim.
- me skrbi, da določene stvari ne bodo več kot so bile. Včasih se mi dozdeva, da se samo jaz trudim in vidim težave.
- razmišljam glede dela, zakaj se sploh obremenjujem z določenimi stvarmi. Ni vredno mojega zdravja. Opravim svoje in to je to, če kdo vzame osebno, je to njegov problem. Če nekdo ne razume, da je vse zgolj posel ni moja težava. Ljudi na katere se ne moreš zanesti pa ne moreš večno gledati.
- mi je bila zanimiva opazka starejšega kolega, da starejši morajo mladim pomagati in jih razumeti, ker so tudi sami nekoč bili mlajši in imeli majhne otroke pa so jim pomagali.
Vse gre do neke meje. Ko je pa tega toliko, da začne vplivati na druge je pa meja prekoračena. Hitro se vidi, ko nekdo izkorišča. Če je človeku mar bo kdaj tudi odgovoril na kakšen pomemben mail, če ga prosiš, čeprav mu ni treba. Bo sproti malo sporočil, do kdaj ga ne bo...mogoče res preveč pričakujem ampak se mi zdi to nek fer odnos. Zakaj bi se potem obremenjeval s takimi, kar daš to imaš, žal.
- upam, da bo za vikend lepo vreme, bi šli lahko na planino. Na koncu bom doma preglasovana z bazeni
